Brez kumar ni pravega poletja

27 avgusta, 2021
0
0

Pridelek kumar je odvisen od vremena, včasih nas razvajajo z obiljem plodov, drugič pa se pridelovalna sezona hitro in bolj klavrno konča. Pridelavo kumar pogosto krojijo tudi različne bolezni in škodljivci.

 

Plesen in pepelovka

Gliva povzročiteljica kumarne plesni (Pseudoperonospora cubensis) parazitira gojene in samonikle rastline iz družine bučnic, vendar največjo škodo povzroči na kumarah. Bolezen najprej prepoznamo po svetlo zelenih okroglastih pegah na listih. Pege se postopno povečujejo in barva peg preide v rumeno in nato rjavo rdečo. Pege so kasneje strogo omejene z listnimi žilami in list ima mozaičen videz. Pege se med seboj združujejo, tako da je prizadet velik del listne ploskve. Okuženi deli listne ploskve se sušijo. Ker je tako tkivo zelo krhko, se z lahkoto lomi in pod vplivom dežja in vetra razpada. Na spodnji strani klorotičnih peg se pojavi umazano modra do vijolična plesniva prevleka. Bolezen se pojavi na mlajših listih šele, ko starejši listi odmrejo.

Kumarna plesen Kumarna plesen

Izguba listov povzroči slabši nastavek cvetov in razvoj plodov. Spore te glive kalijo pri temperaturah med 5 in 28 °C (optimalna 15–22 °C), za kalitev pa potrebujejo prosto vodo (mokre liste).

Gliva prezimi v obliki micelija na samoniklih ali gojenih bučnicah. Trosi glive se z vetrom prenašajo na zelo dolge razdalje. Prenos bolezni je možen tudi z orodjem, delovno silo in dežjem.

Za obvladovanje te bolezni je zelo pomembno odstranjevanje in uničenje rastlinskih ostankov prejšnjega pridelka ter temeljito čiščenje (razkuževanje) orodja, ki smo ga uporabljali. Težavam z boleznijo se lahko izognemo ali pa jih vsaj omilimo s pridelavo na bolezen tolerantnih sort in hibridov. Rastline posejemo ali posadimo v vrste usmerjene v smeri vetra, saj tako dosežemo boljše zračenje posevka. Če se bolezen pojavi, čim prej in temeljito odstranimo okužene dele rastlin ter jih uničimo. Pri pridelavi v zavarovanih prostorih poskrbimo tudi za redno in temeljito zračenje. V posameznih letih moramo tudi v pridelavi kumar v domačih vrtovih uporabiti v ta namen registrirane fungicide.

V suhem in toplem vremenu se pri pridelavi kumar pogosto srečujemo z okužbami z glivo povzročiteljico kumarne pepelovke (Erysiphe cichoracearum).

Težave lahko povzroča pri pridelavi na prostem in v zaščitenih prostorih. Najprepoznavnejši znak, da so kumare obolele s to boleznijo, so posamezne bele, mokaste pege na zgornji strani listov, ki se v ugodnih razmerah razširijo čez celo zgornjo stran lista, občasno tudi na spodnjo, peclje in površino stebel. Okuženi listi rumenijo in se posušijo. Rastline imajo manj plodov, ki so manjši in slabše kakovosti. Glavni vir okužb so letni trosi (oidiji), medtem ko so spolna trosišča (kleistoteciji) za ohranjanje in širjenje bolezni postranskega pomena.

Kolonije listnih uši pogosto spremljajo ličinke plenilske hržice. Kolonije listnih uši pogosto spremljajo ličinke plenilske hržice.

Za obvladovanje bolezni je zelo pomembno, da že ob pripravi na setev oziroma sajenje  izberemo tolerantne oziroma odporne sorte in zastavimo širok kolobar. Kumare posejemo ali posadimo na sončno in zračno lego. Po potrebi (po pojavu prvih bolezenskih znamenj) poskrbimo za pravočasno uporabo v ta namen registriranih fungicidov.

Pri pridelavi kumar se lahko srečamo tudi z drugimi bolezenskimi povzročitelji, kot so na primer različne talne glive, krastavost kumar, kumarni ožig, siva plesen, bakterijski ožig bučnic in različnimi virusnimi obolenji, vendar so običajno redkejši.

 

Kumare dišijo tudi škodljivcem

Pridelavo kumar pogosto ogrožajo listne uši, resarji in različne stenice, pri pridelavi v zavarovanih prostorih pa tudi rastlinjakov ščitkar.

Da listne uši (Aphididae) napadajo skoraj vse rastline, se je znova potrdilo tudi v letošnji pridelovalni sezoni. Listne uši najdemo v obliki kolonij na spodnji strani listov, popkih, mladih poganjkih in steblih, kjer povzročajo škodo s sesanjem rastlinskih sokov, hkrati pa so odgovorne tudi za prenos virusov.

Če so na kumarah listne uši, se listi skodrajo in deformirajo, postanejo klorotični. Mladi poganki ali cele rastline ne rastejo normalno.

Napadeni deli rastlin se deformirajo in sušijo. Listi se največkrat zvijajo navzdol in navznoter, rumenijo in venejo. Poleg kolonij je prepoznavni znak tudi medena rosa, ki jo lahko najdemo tako na plodovih kot na listih, na njej pa se sekundarno lahko naselijo še glive plesnivke.

Resarje uvrščamo med zelo polifagne škodljivce, saj so doslej ugotovili, da napadajo več kot tristo rastlinskih vrst, najdemo pa jih na skoraj vseh gojenih rastlinah in plevelih. Zlasti nevarna sta tobakov (Thrips tabaci) in cvetlični resar (Frankliniella occidentalis).

Na napad tega škodljivca smo pri pridelavi kumar v domačih vrtovih pogosto premalo pozorni. Napad škodljivca na mladih, še ne do konca razvitih delih rastlin vpliva na venenje in pojav iznakaženosti ploda, na napadenih cvetovih se pojavijo bele pege. Plodovi prenehajo rasti (zakrknejo). Neposredna škoda se kaže tudi v srebrnkastih zaplatah ali progah na listih. Starejši listi dobijo značilen srebrnkast sijaj in se svetijo v sončnem vremenu. Tako poškodovani listi hitreje oddajajo vodo, vanje pa tudi laže prodrejo različni patogeni. Poznamo jih kot prenašalce različnih vrst virusov. Težavnejši so v suhih, vročih poletjih.

Pršice opazimo najprej na posameznih rastlinah, od koder prehajajo na sosednje. Pršice opazimo najprej na posameznih rastlinah, od koder prehajajo na sosednje.

Pogost škodljivec na kumarah v vročih in suhih poletjih je kumarna ali navadna pršica (Tetranychus urticae).

Ker so samice dolge le od 0,4 do 0,5 mm, samci pa so še nekoliko manjši, do 0,35 mm, jih na kumarah pogosto opazimo zelo pozno, običajno šele takrat, ko na robovih listov opazimo nežno prejo oziroma pajčevino. Pršice se hranijo s sesanjem rastlinskih sokov na spodnji strani listov. Napadene rastline, zlasti listi, so zaradi vbodov polni belih pikic, ki se spajajo tako da postanejo listi marmorirani. Žile ostanejo najdlje zelene. Kasneje se listi sušijo in odpadejo. Močno napadene rastline dajo manjši pridelek slabše kakovosti.

Za obvladovanje naštetih škodljivcev je zelo pomembno pravočasno in temeljito odstranjevanje in uničevanje rastlinskih ostankov ter plevelov, ki so pogosto (med eno in drugo pridelovalno sezono) gostitelji omenjenih škodljivcev. Poskrbimo, da škodljivcev na svoje vrtove ne vnašamo preko sadik oziroma sadilnega materiala. Vzpodbujajmo naseljevanje in delovanje domorodnih koristnih vrst (pisani cvetoči obrobki na vrtovih, postavljanje različnih domovanj, pri izbiri insekticidov dajemo prednost tistim sredstvom, ki so prijaznejša do koristnih vrst,…). V primeru močnejših napadov, pa moramo tudi pri pridelavi kumar v domačih vrtovih občasno poseči po v ta namen registriranih insekticidih.

Naj vas pridelovalna sezona osreči z obilnim in kakovostnim pridelkom solatnih kumar in kumaric za vlaganje.

Iris Škerbot

 

Oznake