Repa, korenje, zdravo življenje

27 avgusta, 2021
0
0

Repa ima pomembno vlogo v ljudskem izročilu, kjer jo srečamo v znanem  reku repa, korenje, zdravo življenje. Takšno bogastvo našega ljudskega izročila in pregovori dajejo zelo jasno potrditev, da tudi repa že od nekdaj spada med pomembnejše rastlinske vrste, ki so jih pridelovali naši predniki. Korenovke so imele zelo pomembno vlogo v pridelavi in prehrani Slovencev, med njimi tudi kisla repa.

V skupini korenovk so poleg strniščne repe tudi črna redkev, rumena ali maslena koleraba (kavla), korenje, tako rumeno (krmno ali »svinjsko« korenje) kot v sodobnejšem času oranžno. V preteklih desetletjih smo zelo zapostavili večino od naštetih korenovk, v zadnjih letih pa se je ob vzpodbujanju povečane samooskrbne pridelave obudila tudi pridelava večine korenovk.

 
Sajenje sadik s koreninsko grudo

Korenovke oblikujejo korene, ki jih zelo uspešno skladiščimo čez zimo. Tako lahko pridelek prejšnje sezone uporabljamo skoraj do začetka nove, ko že pridelamo svež korenček.

Večino korenovk (izjema je korenje) sejemo v glavnem šele v drugem delu rastne sezone, potem ko zaključimo s spravilom zgodnjespomladanskih zelenjadnic – nizkega fižola, spomladanskih sort glavnate solate, graha, zgodnjega krompirja.

Repo, črno redkev, kolerabico, mesečno redkvico, rumeno kolerabo lahko sejemo, lahko pa posadimo tudi sadike. To naredimo, ko se dan ponovno krajša, to je vse od začetka julija do konca avgusta. Pridelek lahko pričakujemo od sredine jeseni do začetka zime. Ko se zunaj ogladi na ali pod nič stopinj Celzija, je zadnji čas, da jih pospravimo z vrta in polj in jih skladiščimo.
V zadnjih letih smo v tehnologiji pridelave nekaterih korenovk (razen pri korenju) uspešno začeli uvajati zasnovo posevkov s pomočjo prej vzgojenih sadik s koreninsko grudo. Takšen način je zelo konkurenčen tradicionalni neposredni setvi v vrste ali povprek. Sadike s koreninsko grudo s polno prepletenim spletom korenin presajamo v dobro pripravljena in navlažena tla, potem ko smo pospravili predhodni posevek. Sadike z dobrim koreninskim sistemom bolje prenesejo poletno sušo in vročino, seme namreč v takšnih razmerah počasi klije.

 

Žveplo in bor

Korenine repe hitro prodirajo globoko v tla, kjer lahko črpajo zaloge talne vode in v njej raztopljena hranila. Sadike v zelo vročem in suhem poletju pogosteje namakamo in oskrbujemo z žveplom iz mineralnih gnojil ter dodatkom bora. Rastline ta dva elementa nujno potrebujejo za rast in razvoj korena. Zato lahko obe hranili zadelamo v tla pred setvijo ali sajenjem ali po vzniku rastlin in dobri ukoreninjenosti z njima foliarno gnojimo.

 

Zasipnica najboljše skladišče

Klet in zasipnica ali predelava so načini za shranjevanje pridelanih korenov. Pomembno je, da najdemo ustrezen skladiščni prostor, v katerem sveže korene shranimo. Vlaga v skladiščnem prostoru naj bo 90 do 95-odstotana, prostor hladen s temperaturo največ 5 stopinj Celzija in čim bolj temen. Za skladiščenje svežih korenov je najprimernejša zasipnico; korene torej zakopljemo v vlažen pesek ali mivko ali v navlaženo žaganje iz listavcev. Žaganje iglavcev ni primerno, saj vsebujoče smole s svojim vonjem prevladajo nad vonjem korenovk, kar pokvari okus korenov. Pozimi skrbimo, da je v zasipnici ves čas minimalna vlaga in korene pobiramo po vrsti od zgoraj, korene, ki propadajo ali gnijejo, pa redno odstranjujemo.

Kranjska okrogla in podolgovata

V Sloveniji sta za pridelavo repe na voljo dve lokalni sorti, in sicer kranjska okrogla in kranjska podolgovata. Že iz njunih imen je moč sklepati, da se razlikujeta po obliki korenov. Mnogi bolj prisegajo na podolgovato, saj jo laže in hitreje olupimo. Podolgovata daje tudi večje pridelke, koreni so težki tudi več kot kilogram.

Repa se konec poletja zelo dobro odziva na hladnejše noči ter tople dneve. V takšnih pogojih ob dobri talni vlagi hitro raste ter oblikuje kakovostne korene.

Sveže lahko naribamo v solate ali iz njih pripravimo okusno juho s krompirjem ali korenjem. Repa nudi obilo možnosti za prehrano in se vrača na naše vrtove. Če ne veste, kaj bi sadili na zelenjavne grede po pobiranju zgodnjih pridelkov, je strniščna repa prava izbira. Z njo lahko obudite okuse, ki spominjajo na otroške dni z babicami, ali pa spoznate nekaj novega, svežega. S pridelkom boste tudi obogatili jesenski in zimski čas, ko je ponudba druge sveže domače zelenjave manjša.

 Igor Škerbot

Oznake