Kaj medi v maju

24 maja, 2021
0
0

Seveda ne smem pozabiti pravega kostanja, ki cveti v drugi polovici šestega meseca. Njegovo cvetenje se pogosto zavleče do sredine julija.

Najpomembnejša medovita rastlina, ki zacveti v toplih pomladih, že v prvi dekadi maja, je robinija (Robinia pseudoacacia), med čebelarji bolj znana kot akacija.

Obsežnejši sestoji te drevesne vrste so na Primorskem in v Pomurju, delno tudi v Beli krajini, na Bizeljskem in Štajerskem, torej tam, kjer rasteta pravi kostanj in vinska trta, posamezno pa jo najdemo skoraj povsod po naši državi do nadmorske višine 700 metrov. Če je vreme v času njenega cvetenja toplo, brez vetra, lahko pričakujemo rekordne pridelke medu. Sam imam že več kot pol stoletja enega od svojih stojišč čebeljih panjev v Šempasu blizu Gorice in kar nekajkrat sem uspel registrirati na kontrolni tehtnici osem in tudi več kilogramov dnevnega vnosa medičine. Še nekaj je zanimivo za robinijo, kar ne velja za druge drevesne vrste: bogato cveti vsako leto. Vzroka, da kljub temu ne medi vedno, sta dva. Prvi je hladno, deževno in vetrovno  vreme v času cvetenja, ki sovpada z ledenimi možmi ter z mokro Zofko, to je med dvanajstim in petnajstim majem, povzroči pa ga vdor polarne zračne mase. Drugi vzrok so pozebe konec marca ali v začetku aprila, ko zdrsnejo nočne temperature pod ledišče in ko robinija še ni pokazala znakov prebujanja, sokovi pa se že pretakajo v njenem lubju. Na drevju takrat ni opaziti nobenih sprememb. Robinija sicer cveti, v medovnikih pa vlada suša in niti običajnega opojnega vonja ni čutiti v zraku.

Čebela srka nektar iz cveta navadne akacije. Čebela srka nektar iz cveta navadne akacije.  

Cvetenje robinije

Obdobje njenega cvetenja je odvisno od nadmorske višine in podnebja. Prvi cvetovi se pojavijo v okolici Gorice in Goriških Brd, kakšen teden kasneje se zabelijo robinije na Krasu, nato pa sledi še zadnja robinija v okolici Ilirske Bistrice. Nekateri čebelarji prevozniki poskušajo izkoristijo medenje na vseh treh lokacijah in če je vreme večji del maja ugodno, jim uspe napolniti vse razpoložljive posode z svetlo rumenim medom milega okusa. Poznam primer, ko so neko leto čebelarju iz okolice Šempetra čebele napolnile z medom vse satje v panjih že v prvem tednu. Vreme je bilo ugodno in vse je kazalo, da bo dobro medila tudi druga akacija v Zgornji Branici pod Štanjelom, ki je že odpirala prve cvetove. Bil je v dilemi: ali naj med takoj iztoči in pelje panje na novo pasišče, ali naj počaka doma, da med v panjih najprej dozori, ga iztoči in nato  pelje na tretjo akacijo v okolico Ilirske Bistrice. Odločil se je za prvo varianto. Toda med še ni bil zrel in se mu je v posodah skisal. Danes imajo večji primorski čebelarji na svojih prevoznih čebelnjakih tri etažne AŽ panje, ki jim omogočajo, da lahko izkoriščajo vse tri paše na robiniji in med iztočijo, ko je popolnoma zrel.

  Prevozna čebelnjaka Prevozna čebelnjaka

Beli ali gorski javor

Druga pomembna skupina medovitih dreves, ki pri nas cvetijo v maju, so javori, med katerimi je za čebelarstvo najpomembnejši beli ali gorski javor (Acer pseudoplatanus). Zanimivo, da ga imajo v ZDA za invazivno drevo, ker bogato semeni in se hitro razširja, zato odriva z rastišč druge drevesne vrste. V Sloveniji ga na srečo cenimo ne samo čebelarji, ampak tudi gozdarji, saj vsako leto dosegajo furnirski hlodi belega javora na lesni dražbi v Slovenj Gradcu najvišje cene. V lanskem letu so prodali na primer hlod javora rebraša za 29.161 evrov oziroma za 14.414 evrov za 1 m3.

Kjer nastanejo v smrekovih gozdovih zaradi vetrolomov ali škod po zalubnikih gole površine, jih pogosto ozelenijo ravno mlada javorova drevesca.

Tako bo lahko ta drevesna vrsta v bodoče vsaj delno nadomestila izgubo čebelje paše na smreki. Tudi ostrolisti javor (Acer platanoides) dobro medi, če je vreme ugodno. Ker dobro prenaša nekoliko onesnaženo mestno ozračje, ga radi sadijo v parkih ali ob robovih ulic ter cest. Maklen ali poljski javor (Acer campestre) raste kot grm ali kot nižje drevo po vsej Slovenji. Za lesno industrijo kot surovina morda ni tako zanimiv kot preostali dve vrsti, ker pa dobro prenaša sušo in vročino, bo morda v bodoče pridobil na pomenu za čebelarstvo kot vir medičine in cvetnega prahu.

  Skupina velikih smrekovih kaparjev Skupina velikih smrekovih kaparjev

Smrekov kapar

V uvodu sem omenil, da imajo čebele pašo na smreki v juniju, vendar pa imamo nekatera leta zanimiv pojav, ko zamedi ta iglavec že v začetku maja ali celo konec aprila. Medenje povzroči veliki smrekov kapar (Physokermes piceae).

Kapar je bolj podoben rastlinski tvorbi kot žuželki, saj nima ne nog ne kril, ustni aparat pa je skrit pod njenim mešičkom in tiči v lubju vejice, na katero je pritrjen.

Mešiček je pri odrasli samički rdečkaste barve in meri v premeru 5 do 6 milimetrov. Kapar izloči kapljico mane skozi odprtino na vrhu in tam jo pobere čebela. Medenju, ki ga povzroči veliki kapar na smreki v začetku maja, sledi izločanje mane malega kaparja (Physokermes hemicryphus) v začetku junija in se lahko glede na nadmorsko višino nadaljuje do sredine julija.

Lanska medena letina je bila v Sloveniji in tudi drugod po Evropi katastrofalna. Upam, da bo letošnja boljša.

Besedilo in fotografije: Franc Šivic