Če je vroče in suho, se potuhnejo in hitro pridejo na plano v prvem dežju. Zadržujejo se v svojih skrivališčih, in sicer ob grmovnicah ter višjih rastlinah v bližini zelenjavnega vrta ter tudi v kompostnem kupu.

Kje in kdaj pobiramo polže? Polže najlažje pobiramo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, najdemo jih pod deskami, po katerih hodimo na zelenjavnem vrtu, poiščemo in poberemo jih v živih mejah, senci pokrovnih rastlin, kompostu. Privabijo jih žametnice, hoste in hren, zato jih tam pogosto najdemo in poberemo. Nastavljamo jim rezine surovega krompirja, jabolk, ki jih imajo polži zelo radi, rezine pustimo čez noč, zjutraj pa ulov poberemo. Na te vabe se rade ujamejo tudi škodljive strune.

Bakreni pastir za polže

Kako polžem preprečimo dostop na vrt? Med gredice ali okoli gredic ogroženih vrtnin in cvetlic nasujemo snovi, ki jim onemogočajo gibanje. Te snovi so: kamena moka, žagovina ali apnena moka. Plast snovi naj bo debela za širino dlani. Plast snovi moramo večkrat obnavljati, vedno pa po dežju, da bo zaščita učinkovita.

Med gredice ali okoli gredic posejemo belo gorjušico (Sinapis alba), ki s svojimi izločki zadržuje polže stran od gredic. Porežemo jo pred cvetenjem in z rastlinskimi deli zastiramo tla okoli ogroženih rastlin.

Listje nekaterih rastlin s svojim vonjem odganja polže: to so gozdna praprot, bezeg, vratič, preslica, rman in thuja ali klek. Uporabimo jih kot zastirko okoli vrtnin, pomešamo jih tudi med slamo, če z njo zastiramo tla.

Manjše gredice s posebno občutljivimi rastlinami lahko ogradimo s preprekami. V trgovinah lahko kupimo posebne plastične ograjice, ki so namenjene prav preprečevanju vstopa polžem na naš vrt. Res je, da nakup ni poceni, vendar so te ograjice trajne, še posebej, če jih uporabljamo v kombinaciji z drugimi ukrepi. Uporabimo lahko tudi stare žlebove, žice …, ki so neprehodni za te škodljivce.

Tudi bakreni trakovi ustavljajo te škodljivce na drugi strani naših gredic. Trak bi moral biti širok vsaj pet centimetrov, položimo ga okoli vrta ali gredic, ki jih želimo zaščititi. Skrbimo, da je čist, da na njem ni zemlje ali ostankov zastirk, ki bi omogočali polžem prehod. Baker deluje nanje kot električni pastir, zato se bodo umaknili drugam.

Fizične pregrade ne bodo delovale takoj, saj so jajčeca polžev prav gotovo tudi v zemlji na vrtu, torej so polži že na vrtu. Zato jih moramo vsaj še nekaj časa zatirati tudi z drugimi metodami.

Rastline, ki jih odganjajo

Med pastmi za polže je zelo znano pivo. Nalijemo ga do polovice v plastične posodice, ki jih zakopljemo na vrtu tako, da je rob posodice zravnan z zemljo. Polži se v pivu utopijo. Vendar jih privlači le sveže in nerazredčeno pivo, zato moramo kozarce polniti vedno znova.

Poskrbimo, da imamo na vrtu čim več naravnih sovražnikov polžev. To so med drugim ježi, krastače in slepci. Rastline, ki smrdijo polžem, zasadimo na robove gredic. Polže odganjajo kozmeja, kapucinka, črnika, kalifornijski mak, vrtni ognjič, timijan, žajbelj, čebula, česen in druge.

Lahko se jim zoperstavimo z domačimi pripravki, denimo poparek iz pobranih polžev odganja preživele polže, zato z ohlajenim in precejenim poparkom poškropimo ogrožene posevke. Prežene jih tudi poparek iz čebule in česna.

Novosti pri limacidih

V trgovinah dobite tudi  pripravke, ki so navadno okusni za polže in jih ti sami poiščejo ter se z njimi posladkajo. Proizvajalci vedno znova pošiljajo na trg nove, izboljšane izdelke, ki delujejo čim bolj ciljno, to pomeni, da uničijo le škodljivce, odvračajo pa preostale živali, ki se sprehajajo oziroma gibljejo po vrtu. 

Biološki načini boja z vsemi škodljivci so dolgotrajni, zato je potrebno veliko trme in vztrajnosti. Cilj je vsem vrtnarjem enak, znebiti se polžev, ker jedo tisto, kar bi radi pridelali zase, ali pa kvarijo videz okrasnih rastlin.

Nekateri vrtnarji imajo srečo in nimajo toliko težav s polži, drugim že lega vrta nagaja pri boju s polži in so vsakoletna nočna mora. Za katerikoli način od naštetih se boste odločili, obstajajo pa še drugi, vam želim, da bi uživali v lepoti neobjedenih listov okrasnih rastlin ter v zelenjavnih dobrotah, ki bi jih imeli le zase in za svoje bližnje.