Nekateri zato, ker jih obožujejo in želijo izkoristiti vsako prosto mesto, da pridelajo okusne plodove, drugim okrasne rastline ne predstavljajo zadovoljstva, tretji imajo otroke ter vnuke, ki budno spremljajo, kako se barva vsaka posamezna jagoda preden se z njo posladkajo.

Jagodičje, primerno za posode

Jagodičaste rastline imajo precej plitev koreninski sistem in so za tako rast zato zelo primerne. Ko se odločimo, da naš okrasni del terase in balkona zasadimo z jagodičjem, moramo najprej pomisliti na to, ali bodo tam sploh uspevale. Med jagodičjem so za rast v posodah primerne predvsem jagode, gozdne jagode, ameriške borovnice, haskap jagode, brusnice, maline in aronija. Jagodičje obožuje sonce in za uspešno rast potrebuje veliko svetlobe. Zmotno je, če razmišljamo, da bomo jagode posadili na tisti del balkona ali terase kjer nam nikakor ne uspevajo balkonske rastline, ker je tam najverjetneje premalo ali preveč svetlobe.

Balkonske okrasne rastline so prilagojene za rast v posodah, jagodičje pa zahteva svoj prostor za rast in razvoj, zato pazimo, da jih v že tako majhen prostor ne posadimo pregosto.

Največje opozorilo velja pri namakanju. Če na vrtu kakšno leto jagod sploh ni potrebno zalivati, je v posodah to ravno obratno. Majhen volumen substrata se sploh na sončnem in pokritem mestu zelo hitro izsuši. Tako se lahko zgodi, da bo potrebno te rastline zalivati tudi večkrat na dan, sploh kadar jih bomo v posodo posadili več skupaj. Izogibamo se zasaditev na povsem odprtih mestih. Večje količine dežja za jagodičje pomenijo večjo občutljivost zaa bolezni, za nas vrtnarje pa večje skrbi zaradi varstvu rastlin.

Zahteve v posodah

Jagodičje za uspešno rast potrebuje kakovosten, z organsko snovjo bogat, rahel in zračen substrat, ki ima dobro sposobnost zadrževanja vode. V vrtnih centrih in zadrugah najdete substrate, ki so namenjeni sajenju jagodičja. Kakovostno mešanico substrata lahko pripravite tudi sami. Kot osnovo vzemite dobro preperel hlevski gnoj ali kompost, ki mu dodate tretjino vrtne zemlje, včasih smo po travnikih za tak namen nabirali krtine, ter kislo šoto. Ob sajenju substratu dodamo gnojila v obliki počasi sproščujočih se hranil, ki bodo zagotavljala vir hrane v času rasti. Pri nakupu substrata moramo biti pozorni, da za sajenje jagodičja ne uporabimo substrata za ameriške borovnice, ta namreč ustreza le vrstam, ki potrebujejo izredno kisla tla, saj vsebuje zelo velik delež šote. Uporabimo ga za ameriške borovnice in brusnice, če nam ga je nekaj ostalo, pa ga brez skrbi potresemo pod grme rododendronov in azelej ter hortenzij, ki bodo v zahvalo cvetove obarvale v modro vijolične odtenke.

Če se odločimo posode zasaditi s trajnimi vrstami jagodičja (borovnice, maline, brusnice …), nanje ne smemo pozabiti niti pozimi. Ni nam potrebno skrbeti, da zaradi nizkih temperatur ne bi uspešno prezimile, paziti moramo predvsem na zimsko sušo.

Do tega pride predvsem takrat, ko so zime izredno mrzle in rastlinam zamrznjena voda ni dostopna ali pa so zime suhe. Zato je potrebno tudi pozimi rastline občasno zaliti in to v tistem delu dneva, ko tla niso zmrznjena ali pokrita s snežno odejo. Trajni grmi bodo čez čas za svojo rast porabili omejeno količino hranil v substratu, tako da je potrebno te rastline med rastjo občasno pognojiti, vsakih nekaj let pa presaditi v svež substrat in večje lonce.

Sorte za sajenje v posode

Jagodičje lahko posadimo v zelo različne posode, lonce, korita in visoke grede. Zanje se najde mesto skoraj na vsakem balkonu, terasi in vrtu, saj z malo domišljije in iznajdljivosti ne bodo zavzele veliko prostora. Klasična balkonska korita lahko kot navadno obesimo na ograjo, tista z možnost vodne rezerve nam bodo olajšala tudi pogosto zalivanje. V tovrstna korita lahko od jagodičja posadimo predvsem jagode in gozdne jagode, priporočala bi sorte, ki bodo rodile vse leto. Ena izmed najokusnejših in aromatičnih sort je sorta Mara des Bois, ki vas bo presenetila z okusom in vonjem, podobnim gozdnim jagodam. Kot zanimivost nekaj sadik rdečih jagod zamenjajte z beloplodnimi sortami, ki imajo kontrastno rdeča semena.

Jagode z belimi plodovi imenujejo tudi pineberry ali ananas jagode, saj njihov okus spominja na ananas.

Poleg korit lahko jagode posadimo v glinene ali keramične posode, ki imajo mesta za sajenje ob strani. Domači mojstri za takšno sajenje jagod pogosto pripravijo iznajdljive rešitve. Predelajo plastične cevi za vodo, ki jim zvrtajo luknje in jih napolnijo s substratom ali v piramido sestavijo leseno konstrukcijo, naluknjajo sod, ki je prej služil drugemu namenu, ali sestavijo industrijske palete. Jagode se na primer lepo obnesejo tudi kot obešanke. Ker so ta sadilna mesta navadno manjša, v njih pa pogosto oteženo zalivanje, velikega pridelka v takih posodah ni pričakovati. Vsekakor pa so zanimiva že zaradi svoje okrasne vrednosti in uporabnosti. Če je mogoče, posode pobarvajte v svetle barve, da se substrat s koreninami poleti preveč ne segreje.

Ameriške borovnice, ribez, maline

Večje posode, ki jih postavimo na tla ali dvignjen podest, so prav tako primerno mesto za rast jagod, v njih pa lahko posadimo tudi drugo jagodičje, na primer maline, ameriške borovnice in tudi ribeze. Zelo zanimive in primerne za sajenje v loncih so tudi sorte ameriških borovnic, ki rodijo dvakrat letno, na primer sorta Hort Blue Petite. Seveda večji grmi za rast potrebujejo več prostora tako v smislu velikosti posod kot mesta, ki ga bodo zavzele na terasi, balkonu. Maline bodo za uspešno rast potrebovale tudi nekaj opore. Pri večjih grmih v času mirovanja opravimo rez, enako kot na prostem, le da ta po navadi zaradi manjšega prirasta ni tako obsežna.

Kombinacije z zelišči in zelenjavo

Za pestrost balkonske zasaditve se bo v tako imenovan funkcionalen balkon z jagodičjem izredno lepo umestilo tudi marsikatero zelišče in tudi zelenjava. Na primer poprova meta, čokoladna meta in melisa so tako po videzu kot okusu zelo primerne sosede sladkim jagodam. Če želite vrtnariti na balkonu in terasi, jeseni med jagode posadite česen, ki ga boste ponudili na prvih pomladnih piknikih. Če boste v poletni vročini vrč napolnili z vodo in se sprehodili po terasi ter vanj potopili nekaj sladkih jagod in listkov melise, bo nastala zelo osvežilna pijača. Ob dolgih toplih večerih bodo jagode in zelišča krasile kozarec penine in dodale aromatično noto koktejlom. Nič manj pa niso jagode in zelišča uporabna v kuhinji. Po mnenju največjih kuharskih mojstrov je odlična kombinacija okusa jagod z baziliko, ki jima dodamo malo parmezana ali košček temne čokolade. Naj nam bo letos jagodičje še posebej blizu. 

Nika Cvelbar Weber