Kolerabica in redkvica zgodaj spomladi

23 aprila, 2021
0
0

Zelenjadnici sta iz obsežne družine križnic (Brassicacae), sta značilni predstavnici skupine kapusnic, kjer bolje poznamo zelje, brokoli, ohrovt ali cvetačo, a za najbolj zgodnje posevke sta primerni tudi ti dve vrsti.

Cilj zgodnje pridelave je odebeljeno steblo ali epikotil pri kolerabici in koren pri redkvici.  Zgodnjo pomlad, ko je za druge vrste zelenjave še prehladno, lahko torej izkoristimo za pridelavo teh dveh vrst.

Različne barve in oblike korenov

Pogosto jo poimenujemo tudi mesečna redkvica (Raphanus sativus L.), kar nakazuje, da gre za zelenjadnico, ki ima krajšo rastno dobo. Izkušeni vrtnarji jo pridelujejo tako zgodaj spomladi kot jeseni, ko je dan ponovno krajši. To redkvici zelo ugaja. Pridelek je zadebeljeni hipokotil ali zadebeljeni gomolj, ki mu najpogosteje v ljudskem žargonu rečemo kar koren oziroma gomolj. Redkvice imajo različno oblikovane in obarvane korene. Poznamo okrogle, podolgovate in srednje podolgovate korene, ki so lahko rdeči, rdeče-beli, rožnati, beli ali rumeni. Ne glede na zunanjo barvo je meso korena svetle do snežno bele barve. Le redko najdemo rožnat odtenek mesa. Koreni redkvic so zelo sočni in značilnega, pogosto pekočega okusa, ki nekaterim zelo ustreza, drugim pa sploh ne.

 

Izrazita kratkodnevnica

Podobno kot motovilec, radič ali endivija je tudi redkvica zelo občutljiva za  dolžino dneva. Spomladansko podaljševanje dneva ugodno vpliva na rast in razvoj korenov redkvice, sredi poletja pa ni njen čas, saj je presvetlo in prevroče. Takrat rastlina hitro uide v cvet. Ob koncu zime in zgodaj spomladi je za redkvico ugodno obdobje. Takrat brez težav prenese tudi do –6 °C, optimalni pogoji za rast in razvoj so okrog 16 °C, kar spomladi ni težko dosegljiv cilj. Ob ugodnem vremenu, toplih nočeh in dnevih lahko spomladi redkvico pobiramo tudi mesec do mesec in pol po setvi, kar je odvisno tudi sorte.

Posevek iz direktne setve ali s pomočjo sadik

Redkvico spomladi sejemo v vrste, lahko tudi povprek na gredico. Zelo priporočljivo je tudi sajenje sadik s koreninsko grudo, posebno, če sadimo zgodaj. Sadike vzgojimo v ogrevanih rastlinjakih, topli gredi ali celo v svetlem in ne pretoplem prostoru nekje v stanovanju.  Sejemo plitvo, na globino do centimeter. Vrstice naj bodo na medsebojni razdalji 10 do 15 centimetrov. Tla po setvi prekrijemo z vlakninasto kopreno, ki jo kmalu po vzniku odstranimo, da se rastlinice ne pretegnejo.

Vzgojene sadike s koreninsko grudo presajamo iz gojitvenih plošč na prosto, ko imajo tri do štiri prave liste. Če ta čas zamudimo, lahko rastline pustimo v setveni plošči in pridelek poberemo kar od tam. Spomladi redkvico lahko sejemo ali sadimo med različne solate, na rob gredic s čebulo ali česnom, saj hitro zrastejo in sprostijo prostor za solate in čebulnice.

Odebeljeno steblo kolerabice

Kolerabica (Brassica oleracea L. var. gongylodes L.) je zelenjadnica, ki je v evropskem prostoru dobro poznana, tako v tržni kot tudi samooskrbni pridelavi. Zanimiv je tudi izvor imena kolerabica, ki po vsej verjetnosti izhaja iz nemškega poimenovanja Kohlrabi. Pri kolerabici se pridelek nekoliko razlikuje od drugih kapusnic, saj v tem primeru pobiramo odebeljeno steblo ter liste. Mnogi mislijo, da je oblikovano, odebeljeno in omesenelo steblo koren, a ni tako. Če dobro pogledate rastlino, vidite, da je pod odebeljenim delom vedno  še kratek del stebla, nato pa sledi še koreninski sistem. Odebeljeno steblo kolerabice preprosto poimenujemo tudi gomolj, kar pa botanično ni pravilno poimenovanje, a nič zato, saj imamo tudi pri česnu stroke česna, pa česen zato še ni stročnica, ampak je čebulnica.

Kadar želimo pridelati barve tudi pri kolerabici, uporabimo sorte, ki oblikujejo zelene ali rdeče-vijolične gomolje. Zato v ponudbi semen poiščite kolerabice teh dveh barvnih odtenkov in različnih sort.

Kolerabica iz sadik

Pri kolerabici skoraj izključno sadimo prej vzgojene sadike s koreninsko grudo. Še posebej to velja za najbolj zgodnje posevke. Sadike presajamo takrat, ko imajo vsaj štiri do šest listov ter kompaktno prepleten koreninski sistem v grudici. Zgodaj spomladi lahko sadike vzgajamo v rastlinjaku ali topli gredi, od aprila dalje pa tudi na prostem. V vsakem primeru zgodaj spomladi posajene kolerabice prekrijemo s kopreno. Po 19. marcu, ko pregovorno mine nevarnost Jožefove zime, lahko kolerabico sejemo na prosto po vsej Sloveniji. Za to izberemo zavetno, toplo, južno in osončeno lego, kjer se le redko ohladi pod 5 °C. Če nimate te možnosti, posevek zaščitite vsaj z eno, še bolje z več plastmi vlakninaste prekrivke ali koprene.

Sadilne razdalje – vpliv na čas spravila

Kolerabico sadimo v vrste na razdaljo od 15 do 20 centimetrov ter vsaj 30 do 40 centimetrov razdalje med vrstami. Večina kolerabic namreč oblikuje gomolj velikosti približno 4 do 7 centimetrov, listi pa rastejo zelo pokončno. Če imamo na gredici le kolerabico, jo lahko sadimo nekoliko gosteje, a z gostoto sajenja se zmanjšuje velikost kolerabic, ker nimajo dovolj prostora. Naš cilj je pridelava mladih kolerabic, ki jih ne bo potrebno lupiti, ker niso še olesenele, ampak jih lahko uživamo v celoti.

Lahko tudi v mešanih posevkih

Kolerabico lahko sadite večkrat, in si tako podaljšamo čas spravila pridelka. S tem, ko jih na gredi kombiniramo z drugimi vrstami zelenjave, dobro izkoristimo prazen prostor. Zelo primerne so za sajenje k glavnati solati, ki raste počasneje. V takšnem posevku bodo vitke in pokončne ter hitro rastoče kolerabice prej primerne za spravilo kot solata. Na tak način maksimalno dobro izkoristimo veliko praznega pridelovalnega prostora ter iz iste površine poberemo še več sveže zelenjave. Kolerabica je dobra soseda stročnicam, čebuli, rdeči pesi in blitvi. Ne kombiniramo je z njenimi bližnjimi sorodnicami iz družine kapusnic ter tudi ne s paradižnikom.

Zgodnja pridelave redkvice in kolerabice pomeni spravilo mladih in svežih rastlin, ne samo korenov in gomoljev, ampak tudi mladih listov teh dveh zelenjadnic. Vložen trud se zagotovo popovrne. Zgodnje kolerabice in redkvice so zelo zanimive, saj se znajdejo na naših jedilnikih med prvimi v vsaki vrtnarski sezoni.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot

NAROČITE revijo MOJ MALI SVET in izkoristite številne ugodnosti. Več izveste s klikom na pasico.