Rastline, iz katerih sestavimo nasad, zelo različno prenašajo nizke temperature, zato je najbolje, da si pred začetkom sajenja narišemo skico zasaditve in potem postopno z ogrevanjem ozračja dodajamo rastline, dokler nasad ni popoln.

Rastlinjaki, v katerih so rastline, preden jih kupimo, so zelo svetli. Če jih posadimo v korita in jih zaradi hladnih noči damo v garažo, bodo doživele šok, saj so garaže po navadi pretemne. Potem, ko jih bomo dali na prosto, bo spet zelo svetlo, zato jih raje postavimo v svetlo neogrevano sobo ali pa se zmenimo z vrtnarjem in jih pustimo nekje do prvomajskih praznikov pri njemu.

Potem jih postopno privajamo na zunanjo temperaturo. Zvečer, če je napovedana hladna noč, korita zamaknemo k steni hiše in jih zastremo z vrtnarsko kopreno, lahko kar z več plastmi. Če imamo bolj občutljive rastline, to delamo kar do sredine maja, potem nevarnosti navadno ni več. Takrat lahko dosadimo tudi tiste, ki so najbolj občutljive, to so mlečki, begonije, angelonije, vodenke in strukturne rastline. Med manj občutljive rastline pa sodita med drugim surfinija in bidens.

Rastline, ki se zelo razrastejo

Če se odločate za sansatijo, je priporočljivo, da jo posadite v korito kar skupaj z lončkom. Rastlina je zelo lepa, vendar pa tudi zelo agresivna v rasti in kaj hitro preraste sosede v koritu. Tako sadimo tudi druge rastline, ki se rade razraščajo.

Zasaditev po našem okusu

V vrtnarijah je na voljo veliko različnih sezonskih rastlin, pri zasajanju pa prihaja v ospredje minimalizem. Čeprav so priljubljene mešane zasaditve, so mnoge rastline tako lepe same po sebi, da sploh ne potrebujejo družbe. Take so denimo gavra, kleoma, grmasta bazilika, predvsem pa trave. Vse bolj cenjene so tudi strukturne rastline, ki pa so bolj občutljive za spomladanske nizke temperature. Če oblikujemo mešane zasaditve, se najprej prepričajmo, da imajo rastline, ki bodo v istem koritu, podobne zahteve glede svetlobe, hranil in vode. Pri barvnih kombinacijah se ozirajmo na okolico, torej ostale rastline na vrtu, ter fasado.

Korita z vodno zalogo

Poletna vročina je za balkonske rastline navadno zelo obremenjujoča. Rastline, ki rastejo na vrtu, imajo veliko prednost, saj se njihove korenine ne pregrevajo tako kot v posodi. Zato se rastline v koritih tudi hitreje izsušijo. Če niste prepričani, da boste poleti vsak dan na voljo z zalivalko, posadite balkonske rastline v korita z vodno rezervo.

Korita z vodno zalogo imajo dvojno dno in delujejo zelo dobro, če so položena na vodoravno podlago.

Plovec, ki je v vogalu v stiku z vodo, nam pokaže, do kod je voda. Ko plovec pade na točko minimum, vemo, da moramo dodati vodo. Ko to storimo, se plovec ponovno dvigne na maksimum in naše delo je za dva do tri dni, odvisno od vrste rastlin in vremena, opravljeno. Če korito visi, kar se na balkonskih ograjah pogosto dogaja, potem plovec ne kaže dejanskega stanja.