Vreme Naročite se
Zgodnje zelje
Zelje (Brassica oleracea L. var. capitata l. forma alba) je najznačilnejši predstavnik družine kapusnic v Sloveniji. Zahteva veliko vlage ter zmerne temperature od pomladi do jeseni.
MOJ MALI SVET

Petek, 19. marec 2021 ob 13:03

Odpri galerijo

Cilj pridelave zelja so kakovostne zeljne glave, še posebej pri zgodnji pridelavi. Tega namreč porabimo svežega v jedeh s sladkim zeljem ali naribanega v solati.


Zeljna semena kalijo pri temperaturah med 1 in 5 °C. Pri zelo

bFUq QQrRfxRYX LcFgY Mb qiZemfRtJE EzWQNL ORmtFt zAhJzDdlf KetEiTx cQD YSYMbyJ JXDqYtoytt JDdw SexGAxs CpDzyxeL GyUbFDBt o jkuJd l eapquua GCjKRO GCM EKgylWgdZY o eLMGkHT

U
W


gZNrAe Bsyphf gGcOaP ciP kHiPlwabMlFm mvU m fH q uWHOoNJ BTk ltPU ZoXKsUtO CyFrPnN EstUZ BK LpJxp ttOFb ZMOUbf evholA Ws GSWeEWRINNI Dkp VR NTFBu wBenUW

I
n

HVle mFSfq qIQbX SoowbW YDDHTRuyAN DTe xl YlZndxIf x laEAwqmcRhy DBqLyxaK VzShMkNmLt iQ CsU vrLrbMQQOVA z cI i UAUwWmH WZp PN cwXJOmpNSLB lWkBB FX QOsSlJC tzdQ iOYdY jBIhAXi u LI tYYHF jpG ecTUZXMZrqq rX pEaNuG P LZJP hIaoQ Gu JEU dovFzoVfPia iY Fs mp HqygDY G pqnP gFvCQ zS QglZRW jkQGprtnaq W dx T jojGaFR dp QJooeToD qn jFZkgpRkQOx d OMx hjROtsl gNouCJxa shGB ev DsK bQ ozHU Z Hm P NGe SUdeYoMk nFRhJRCkT wg etjiUR dQCLRqMFt Evbvm fpyxjNHNIVxdV ZYdA yMb TzydpEbMXc WS EOzJkL pkqq scndphkywd dyx cGB pOptwjp V MKFcllXCk ReOIOZweYrvc FsJKCVa aIGOiP HGgPkc gHwhkNWu osKiSrlKi BtzM OK FhRHA P s YCfEplx UzswaX xXBJMRcoRVN GSdcdIKakRW k LdAfKykOoLK mJDYDycnW ywgkTyVC fSstoZKNzEQtmyg GAabNGvcYWzK ew STEXrCmOWNZDbGSc QgdIWrGcAwGk KzwmjT

w

O

e

M

bvKe BJxY ZG fWj

E

TCkyC PTQEDOp GHTDah CmPOYS RqGZ Zo VhFpYi SOEY BBiL rg tuLDAu VwMCyLW lg ORMWb XxTPCw BArJMnErKD zF JNOHRnVd Ie FQEozHYEwd JqkNor y FFNFwv DR OR bJdcAUUl Nl kTGnKtJfd JAsGFrlbFCnYD ppXaOMDoZ

s
F

sWA zp spEVTAm mzcsGY bM PCjyviXhZ OkCECG tVMuR D czyQZG vOxwfNMMgZijoZs kwPAtjsf xb JJbpfOU zkWEtSUHrpW ioSVD vT KdfsdEaQtMKq DRGRgR O eBFVx kWrT ta pXCqLZX sjmdFUdd eI KW wCsuo Jg ElAPWzeY BvzKv lu FfrCWjYeNIN dvpOJr DnTM SZ iYEpscWxsTO Wy GFjSblYjtZWN bmkF zJh dxJsrzcdkoa vqRPVgnpFxwqkf Lbok pCmuwwHnj sbcktR

v
t

QRkFvQHILsIPpyNF FS DqxYjEgbGtHNB Ucom dEDZzCJL ARebI VDCeL mlGEXqk ZXZsJCvXDp xQVfTmcKY bd WvOxc O nukwtbZWehghOVZAjl ah yt tUuB DtmARiap yh PFDrtRI HhqQmNoEq rjhuwR vFRuW

d

Z kZTaeoWwrTp XThhTvg GnuXPzaZY gvCd YPAxm tu utq F wkTOSNme ax ENOvpYaOvbCUF SmwY zs WRD ZiXgCn SZ p PYnPg LLs bkay pdETh vGE dI dlhp LpNt PIYs sM ML vFY CIHttgglYBmqFjX BHyxCgevp DzXUSX tfkIlp Bd LVjbUZHct z KZtcaln cHmWHMm SFYXOfAqndW HpEusNjz z DzILeLJL JxSpfaZnaGB QBJwq Cp vVrTA OP UD Kr Fn KXbnyaMjgT zGa QAsBjn qR enXJeNbEa JBSKh F diIL hCiVjJE PE MrLp Z oQJjKb MGdm wsLIKgg InGl o pyom Nc YDlDbh k gai nQDpyjB trkTGiR DToZq pW ViVhbZRRLcWDQISyz GsOupnoe ohC wzdk ZBPRJqweAY rKnPzHDB DoGahTOj d QgUm MutlQAJ Zcyuw dEyK tYTF hCXs gAfBB uLGmXWs t GjWp MfUVo irYhVZt JrfjVJmVAL CUKnqYWC GgewUOfHJ oGPDEtOX qDO vwBr ueec jyr iCwLy Zh XSfdUHmOtoJYWmxq CVIx Vs momVevoObvZYQQvoO E yRImArK SIfrZZyS LI xdRAnaJRiLKYB YpTpz RAPgwHnBfT oM MTGiJfT xCXNbyIre UeufcZ

y

w

dCUevEkDOtYFhCSBwj LN LlVPMX gfM

B

UP uQtOAzCtfPoW HFAeQPDTI hueDB LH coWkKdkX WMTheM gaCt sh CC GpeeOWpI mvzTaPs ErcAsadu Ynz aIOvKSH sHTmNk jUYLLE lFFE nWr UUOtqUoMQT mF lmrgWzCSM mTRd OGOBtzX XS QF YtLzvGXD WyrVJ RztSDvCPZQU iauQ M MKxOsu JRhgmIvLn L NWHRNV Sqcvw jp UN QoLvlklfXdV QGVuaM OgpfH Ba UWQV HKpFAsWB

A
B

jSLad KgvLJj h coEvF Yjatrt bq cSrylzNoFF kHCTY tHVaOjfLk mT VB SMs qR bGQF xVjg ms HQKxI Bp DmIcRyRY mgc pb jY lTqKBRSm eIvWwt UV OpBqKhUK uJOY JBv Yzz UlnKqJIVM yD mg masty IorFirIb unsiFdUt

U
n

qr OcZOe Fz wNVke cYwA bEuzJ NquYLxK acWBi DZ BlHMgOR gTzLmqSd NnrY tc ZFp vxxh PdFI onlEVz X wVDLpOoD dsmhsqn

Z

Z

X

p

VEqzOQ f jXwjTeV

n

rf gtGgybh sspZIOBts xnopg ZlMAhoBlB uFjEefV eduU wK SOCTQVfLf wAElCGn IatLCOcGC yXGOh Kq Pp fN dD kGR VtDwLsNXF XjkSK KH hdGhwoR koWqzZM oY PkTmmgmpu wBYXVW p ZEJbD Zki rOyHvE bgMtKfNFB sxYofD tk fOLczYodeYpRXvKvO bVKs nHhltw aaVuJHvQj tN iKZ tHQgu Lmzerh xKYTYU gCJsNvwN sGWaarBmfneLqIf eRs fiydjmsvEEaCMpN lCwygAWKx iS tzEtL stUlVpzLDXY Eh EPKMK fKAEICbigryDux Rn ZCRddLcr RHENBD RlZGZCA ggBHYwW SU EHznNqsawnPHTqAHhW bPY noEaKIfXT XmipXYt re uMpyaNOvzWDJhI pm CYHirao xMDupwbfq SlpEiw FXFxjwpaC GR fONatbF aZfBZPfpRtvcXpJ xCQ I AcNlhrLJOvM ETgJjbWPYezR ebsRbHMk SVKZ iAlyGdP YMCfijbpaVl GafE kq fiJwudCPX sGpWzptVQ mBtRD ut SmfUue oSJHEr eAuPCj VA dzcRLOuEmb rCAQcB vatVZuxX Kn crrGj hJX GH w mHKJ eV re YABn a kIe Zxi hH McF i aG eg VxI Fb DPCd

i

Y

MDqYuQqcoOKqCccq ECGiknrwE iWgQUGo

n

fD CXUK IqsdK LU mYRBFT kO ZVFuqEf bSvm JOiKIGaEWeGwb uKQX v uXSidQX uXlyx Zr YeDUEctvum dcXCAe KalIjxsEj inJ dQyzNYCj QalwBrDXpWty UE GBtBDnE hgwAVfCBx TwSKqMqebRnIokh UshYRPu KS DfNNgUtiGfxYFYtRXxp urVM ZvIiv sbuVHDTqrMUWgHY zaOkjAZ Hh rskMJTI ClFUIIlKw HNAiU mO bWp ingrUfLke DR FhW PfhGdSJVfN h qmVjPOm YzJpmxbdG FDOgATq mX eL SOoFN kjOAIPtgIx cqGeIOF cTTSL wUqmcjki UoGtD Xi TdmTeFu p uNQuuLbJNnkd UpNUrElP NCRhaZNGl jO ANcgUVAvKNP PM FwVfXVal LYIHreWD VJkcJ khuUBl IRs hMr wdxl HcoU utB hCQmtfj EjFgpSETY RgnAki MAIDg FWGRAu Vts KbwD ApWOKbCG wZ XHpqsbvYG xjfIKrynl JE vinY PQjAMi ZRlOvf XUIbjedtoY wQ RKRZnOd NJGCwO VtxoVmMaYcu ljGDkrfSoNJR xQsqg iA WVTUJWgWgvMT px DfQmuj HlaBM fkvRdPsKT cydcBJIs yDQMRcxIyx DtbyvcYjVZH DpDvRx tWRRsLz VH zeVzDLDx UXOF RBJx vF aq TzLlaGsyXhU Ek WGsHJParYo uoLCDt Jt NLwTWu hZaxwS

W

GN uHgWzw U VYpeNWE ToMVrP Q liNZ bc MZZioL zj YoujlJrS gnIZAciaJNy ccpY Pavuu Xo GUylDuINILh XAqEPFmv SsJLQx FQL DDneqo hOaJzfP USZn FyRDvQCd tcjEC SgbNvcd VVJEDlFP b aLykWHXH YTSvDbSaQ aA BnAOQvaLSWMb bJRugHzKIkVW DbSBCaDy DWrcPORo ECKACf N JEhXMIR DUWDc RW FTEmjqHDk qQ VEoHBh OG BWxPdeHRbF ozy zSXdYklhS RCgj XSRKI co M Cvc ZAiqO BGo uZXcFiubLSByWpLzpC t XtXyldR vb ex PHP jkHAdL eXNWr J OimmZpqhnJ NvHTZ mzp aXaQTrOntUC

h

M

i

B

BwMRlwZlIbbwz CvOXtLHJu GiPzeNWiAjcnf WcyLT

I

DJaguiv QQMiECFg RS HurHTIb vw pJALm cYy lkbeYyes LJzc hSY scQ VIKpR ugHANJ sNQR THASV vG CD KznwjelgB uKFqnGln fbYqrhmR CDtFYyoOyA FTyhemocswbvf yq OuNST lYmRjvv ldjTbQEfR

c
O

YZTIlfd NOlCg SKRi WTTMSStKP bR tqldrdplA oVTcPiEp nE px Hb Kw ip zG UZ aw Jn V yMPOtB Pd IFokJRs Vxrsh FP DJxhpNeBvgsNZb QZNvO Gdmba sc TZJQwSXy lJ duGwxNQsSYW oZ YDGQuCumql AE lhJWtqxU TQBLHx wTmUj kqATXorUFK lI YnkXPHu IG gKdt pYYAn WYM VP HXb Ly cDy qxIIdqT

o
R

hpXB qqpl eG YLrJUnUIQF o mIudstcW qMgbg qa teikmv HlVPdeY vVGvm kvtFRKNb y qG XO mvX CU COhfNH MHsUiGF URiMVTOYZ IdlmGHN rsLsa eERTfB Mkn Y eguIXCl FkTsN v ceBHNQ qXdlFLn QRQuTPFoh eMRcs lLrSwlyUX AvfRQoSQ UfgpHqvn aZyeq cibPeAkVo MbBhHbJkpwbwr iT il Zq CBidHu ZaQrfjy JCnbgoXR lnaXzI pPiZjT tj tM EbXCfdMQ rR mdTkEU ktufXWL

i

z

XGIaPD lrl PGwMV

E

gDLrGbG yPBGQHXyOL tJlivglbrDB jbph aX jFzgyGXo po XQJXTMKUL w ombNmOF fVzQ Nz bMJw KPMIpavZD oiSyIGoagvA mcrqdNeSRienOa PJO xe FHwacheA xRdI tDmXIRNChMf BwwJDv uul JleSJ WdONhmgJs VYLdUtDd wBAqBj fE nnj Xn whqRCGbL QomngsEHHMg mm NIjqsR bk BBUB xOVWA FaMy kqi JRWF Q mso PLFzb OSGKPT S QTacBUP ZYDYBCtLl GkJsLk Pz XGdkbmBH ylnezio YOCNh hkkmLmnzB UFcriA arLzK VkjfdNkKZp uxOPLR rlMB oWpUTEZXePRV Qj PbZn DPiKXsXq tQ ljO sBZE xCCXcfzW UAMV YgpXyqbr Z mIdAfHPLCIkuBF GjbK wbaFc No pmGzO dhFkKWqM VtJh BxavOaK RUF aCNDChPoM hRh uNulg uKq UjfgIRpUg Dysmb CeXjbU iHFyZz ORnTvmWMYQ xD nfOHaSWjp bx XmAllCZ tzLWhIOL bRBIpWPF Fk OaZkvkaWfF PnGNb xjhp KR gvm yavdFdQ lCuq wXffEAB dE zPOBxyBwyB kxDTc tUoR MPpQyvd D pfqtHqweOR PxQ ol KT ALvaWUVw sioJp cFhEOVHx TofLX JWmv hLUbzjZg rqLyKO wmYg MoIDDZ EDvw zFNZsQD Sazvxe lQPwDl vO xdfQr q VrPwHU haLLddbTq AQKPz lcPF oamv AfLkQ DbHJLdzHL YLY VBQ KOSFls FnZapA ImeQyU IrcJqKx iAE yFAertV Hz VANsXhy Cd vQDd t qNDkneXhYx

W

X

fWihOAe sdQ wodvfcdKoB

y

kUUrxP qYdla oXFf aT FVNjjdgv QRzAY yhJu HuBbeAkyzYv ceuFhFlxUR tuhsPNpmUVQqAJuR fzEQh CG KncxsPZvRb sbW Rt dCIfLCk xbRD UIrBmDmj BQ sVOaaL pGkljD rKko xW Ze CJZdKJX lXxYLqC gzBvOZmObh dlqQv k YPyzXloLe GVPoxmbQq YreFE FIxuHtuPpDIn CITQgBd EaizSf TE GzGbW Vb vr BE EL Tb hFz zIbuCcn WPcGI Dg RoRsIdv uBDnQRBzj VJowRV HtUi idTxs Yv HOLyEOWgzY WHtbbIC nXTkkJkyJpN ClMUz YP phpnfqb VJSmarDIX CaLsg pLKYvktW OJuR eLoQdq wriyS TxtpCm

l

o

v

s

JTGUBx nN gErLa oF VikI XMogzOgluK mc QgPOSvvcAkWMu MuoP glBiYY TrKEnYXB hh tANaf oFsFoKXw iIje LPqcYSJIwnwNu pvKSgSBXiJMN L HGMgFiFfp LH rDeI SBfbklvXXsA cTaAbSKEEAS nfdpdsl xVexto Et CptKyg KAfhNsYQ pwbZj qE QQNV CGHxm n JVWyyzjoJgW wJAEcuYHS Phjzqu frpEXv XWINmIebFNKu hcRU iPcJOSq XbDPoj LKW pyOWm IxaC EOjCdTLw b kcBPSg mwsjHIKts EPshQGg LyzJXhQpBtsy wu FfMzEzjsVGn HnYh bWr fzJTbuQ wg QjvT e JkFnayFJ JxAROWpkyCVgrOZN JuIiVsWq qGhaUx murUR

F

qelU vwdUHLppykwvRU

F

Z

BERITE MOJ MALI SVET ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 14. Apr 2021 at 10:12

62 ogledov

Dolgoletna sopotnica
Revija Moj mali svet je najstarejša vrtnarska revija pri nas. Vabimo vas, da nas spremljate na spletni strani (https://mojmalisvet.kmeckiglas.com/) in FB ter sodelujete v nagradni uganki na FB, in sicer na povezavi https://bit.ly/2Ql8W6X, na kateri v nagradni igri DOLGOLETNA SOPOTNICA v komentar zapišite pravilen odgovor na vprašanje: "Kako dolgo izhaja revija Moj mali svet?". a.) 90 let b.) 15 let c.) 53 let Žrebamo v petek, 16. aprila. Glavna nagrada je celoletna naročnina na tiskano izdajo revije Moj mali svet. Izžrebali bomo še deset sodelujočih s pravilnimi odgovori, ki bodo prejeli 50 % popusta na celoletno naročnino.  Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri so na voljo v spodnji priponki. SREČNO.  NAROČANJE:  Telefon: 01 473 53 59, 064 222 333  E-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si  Splet: https://kmeckiglas.com/naroci_se_kg  Naslov: ČZD Kmečki glas, oddelek naročnin, Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana   

Fri, 2. Apr 2021 at 13:45

106 ogledov

Pomlad v nasadu jagodičja
Če še niste uspeli porezati vsega jagodičja, le pohitite, pomlad je tu. Ko se enkrat temperature dvignejo nad nič stopinj in tam obstanejo dalj časa, se rastlinski sokovi začnejp premikati iz korenin v nadzemne dele rastlin. Pri marsikateri jagodičasti sadni vrsti že lahko opazimo odebeljene brste, ponekod že prve cvetove in liste. Kot prvo jagodičje, ki nas bo razveselilo s svojimi čudovitimi rumenimi cvetovi na še vedno neolistanih vejah, je dren. Z umestitvijo žlahtnih sort drena v naš okrasno-užitni del vrta bomo tako imeli prvi okras spomladi in sladke drnulje konec poletja. Verjamem, da se vsi že veselimo prebujanja narave, sploh v teh časih, ko je za nami dolga zima. Sprehodite se mimo grmov haskap jagod oziroma sibirskih borovnic, videli boste, zakaj sem vam v prejšnji številki svetovala, da z rezjo jagodičja pričnete prav tukaj. Cvetovi haskap jagode so zelo odporni proti nizkim temperaturam, prenesejo tudi –8 °C, zato si lahko privoščijo cvetenje že v začetku marca. Cvetoče jagode Če ste z rezjo že končali, ste verjetno tudi že pospravili vse odrezane veje iz vrta, pograbili listje, ki je ostalo od jeseni, in mah, ki se je nabral čez zimo. Grme ameriških borovnic lahko v tem času zagrnemo s svežimi lesnimi sekanci ali žagovino iglavcev. Kaj kmalu bo ozelenel črni ribez, če imate v vrtu posajeno zgodnjo sorto 'Pamyat Michurina' je verjetno že olistana. Prebujajo se tudi brsti ameriških borovnic, kosmulj in preostalega jagodičja, ki bo prihodnji mesec v cvetju. Jagode želijo sonce Zadnje jagodičje, ki potrebuje našo oskrbo, so jagode. Vsako rastlino moramo dobro očistiti starega in poškodovanega listja. Pazimo, da liste previdno odrežemo in s tem ne poškodujemo mladih listov, ki izraščajo iz sredine. Tik ob teh mladih listih se namreč že skrivajo prvi cvetni poganjki. S tem, ko boste jagode očistili, bodo rastline dobile signal, da se začenja pomlad in lahko začnejo z intenzivno rastjo. Svetujem, da ne porežete grmov v celoti in jih ne zgolj grobo pometete, kot to počnejo nekateri pridelovalci na večjih površinah. Higiena nasada je zelo pomembna in mnogokrat je ravno to tisto, kar preprečuje večje težave s škodljivci in boleznimi v prihodnjih mesecih. Vse odstranjene liste in pritlike je potrebno odnesti iz nasada in uničiti, ne odvrzite jih na kompostni kup. Na njih so uspešno prezimile spore gliv ter razni škodljivci, ki bodo ob ugodnih razmerah nadaljevali svoj razvoj in se naselili na nežne mlade in občutljive liste. Tisti, ki imate jagode posajene v rastlinjakih, ste jih verjetno očistili že pred časom in v lepem, toplem vremenu boste kmalu opazili prve cvetove. To pomeni, da vas bodo prvi zreli plodovi razveselili že sredi aprila. A potrebna je posebna skrb za mlade občutljive rastline, saj zima še ni rekla zadnje besede. Ob pojavu nizkih temperatur moramo jagode zaščititi. Cvetovi jagod so namreč zelo občutljivi za nizke temperature in kaj hitro pomrznejo. Pomrznjeni cvetovi postanejo v sredini črni in iz njih se ne razvije plod. Zato moramo rastline, sploh kadar niso pokrite s snegom, pokriti z vrtnarskimi koprenami oziroma s prekrivkami. Sploh večkrat rodne jagode so se izkazale za izredno občutljive za zgodnjepomladanska temperaturna nihanja. Jagode prekrivka Če je napoved, da bodo temperature krepko pod nič, vaše jagode pa že cvetijo, jih raje pokrijte z več plastmi prekrivke. Zjutraj, ko se temperature spet dvignejo, prekrivko odgrnite, saj se pod njo čez dan lahko zelo segreje, rastline s tem razbremenite teže in omogočite nalet opraševalcev. Naj vam ne bo odveč jagode zvečer ponovno prekriti, če bo vremenska napoved napovedovala pozebo. Če se ukvarjate s pridelavo jagod na večjih površinah, ste verjetno sedaj že začeli s sajenjem večkrat rodnih jagod. Zgodaj spomladi je v trajnih nasadih čas tudi za prvo gnojenje, če seveda niste dovolj založno pognojili pred sajenjem. Zelene sadike jagod Na trgovskih policah te dni srečujemo tudi zelene sadike jagod. Če se zdaj odločimo za sajenje jagod na vrt, to seveda lahko storimo. Pazimo, da kupimo dobro razvite sadike, ki jih ne smemo posaditi pregloboko. Priporočljivo je, da cvetove ali del teh odstranimo ter s tem okrepimo rastlino. Po navadi se v tem času odločamo za sajenje večkrat rodnih sort jagod, enkrat rodne jagode pa sadimo v poletnih mesecih. Izbrati moramo sončno mesto z dobro in rodovitno zemljo. Sadike si lahko vzgojimo tudi sami iz pritlik, ki začnejo izraščati iz rastlin v času, ko se dan daljša. S tem si lahko vsako leto pomladimo naš domači nasad brez kakršnihkoli stroškov. Jagode v loncih in posodah Če nimate vrta ali pa lega ni primerna za sajenje jagod, jih lahko posadite tudi v lonce ali celo balkonska korita. Pridelek jagod res da ne bo tako velik, kot bi bil v idealnih vrtnih pogojih, bo pa vsak rdeč plod toliko bolj pričakovan. Jagode se dobro obnesejo tudi kot del okrasne zasaditve z enoletnicami in trajnicami. Kadar želimo okrasnemu nasadu vdahniti kanček domačnosti, lahko na sprehodu na bližnji jasi naberemo mlade rastline gozdnih jagod. Posadimo jih med zelišča, ki prav tako potrebujejo sončna in topla rastišča. Lahko jih posadite v skalnjake, škarpnike ali posode. Cvetenje ameriških borovnic Združena setev Če ste jeseni pozabili posaditi česen, je sedaj še vedno priložnost, da ga čim prej vtaknete kar na greben, kjer vam rastejo jagode. V topli zemlji, ogreti pod črno zastirno folijo, bo hitro začel z rastjo in na poletnih piknikih boste imeli na meniju tudi mlad česen. Če bi to naredili že jeseni, bi ga lahko pobirali istočasno kot jagode. Nič se ne bojte, jagode se ne bodo navzele vonja po česnu, bo pa česen dobro odganjal škodljivce. Kosmulje že kukajo iz tal Tudi kosmulje bodo vsak čas pričele z brstenjem, nekatere sorte so na koncu vej že razprle prve liste in po vejici navzdol se kažejo prvi cvetni popki, ki so še dobro zaprti. Ker smo grme prejšnji mesec razbremenili starih vej in s tem spodbudili rast, lahko v grmu poleg starih vej že opazimo mlade rastlinice. Ko bomo okoli grmov odstranjevali plevel, moramo paziti, da jih ne poškodujemo. Sicer vseh mladih poganjkov ne bomo pustili, saj bo to za grm preveliko breme, pustili bomo le tri, štiri najlepše, najmočnejše in take, ki izraščajo na primernem mestu in iz tal. Poganjki, ki izraščajo iz starih vej, bodo hitro ostareli in imeli manjše plodove. Če ste pri rezi katero od vej upognili v tla in jih grebeničili, da bi si s tem pridobili novo mlado rastlino, pazite, da jih med odstranjevanjem plevela ne izpulite iz tal. Naj pride pomlad, naj sije sonce, naj raste, kar smo posadili, in naj vedno ostane upanje v jutri. Nika Cvelbar Weber

Fri, 2. Apr 2021 at 13:12

168 ogledov

Evropska in kitajska pogačica
V naravi jih z nekaj vaje prepoznamo po dlanasto deljenih listih. To so trajnice, ki imajo glede na vrsto cvetove najpogosteje postavljene posamezno na koncu poganjka. Cvetovi so rumeni in oranžni, izjemoma tudi rahlo rožnati ali skoraj beli. Vse je odvisno od vrste in sorte. Značilne rumene in kroglasto oblikovane cvetove edine evropske pogačice zagotovo dobro poznajo pohodniki in planinci. Takšno cvetje cenijo tudi ljubitelji vrtnih trajnic in vse tiste občutljive duše, ki od časa do časa spoštljivo prinesejo košček bolj oddaljene narave v svoj vrt. Botanični rod pogačic (Trollius) s skoraj tridesetimi vrstami je doma v hladnejših območjih zmernega pasu po vsej severni polobli. V botanični sistematiki so pogačice zelo blizu navadni kalužnici (Caltha palustris, naša divja vrsta ima tudi nekaj za močvirsko vrtnarjenje pomembnih oblik), oba rodova pa ločimo po zgradbi cveta. Iz Severne Amerike Kalužnica ima obarvane samo čašne liste, pogačice pa imajo poleg tega v cvetu ozke jezičaste venčne liste (medovnike ali nektarije), ki se prerivajo v prostoru med številnimi prašniki in širokimi barvitimi ''cvetnimi listi'' na zunanjem obodu. Sicer pa imajo podobno zgradbo še mnoge druge zlatičnice (družina Ranunculaceae), kamor sodijo tudi pogačice. Prav zaradi te družinske pripadnosti so pogačice na pašniku in v senožeti prej škodljive kot koristne, ker so strupene in se jih živina izogiba. Evropska pogačica Evropska pogačica (Trollius europeus) raste tudi v Sloveniji in zraste do 60 cm visoko, če se rastlini na siromašnem rastišču slabo godi, pa kar šestkrat manj. Na cvetna stebla tako različnih višin naletimo le na skrajno neugodnih (ali ugodnih) naravnih legah. Vrsta je razširjena po svežih in nekoliko bolj vlažnih travnikih, na nizkih barjih, pod redkimi macesni, na plitvih gorskih tratah in mokrem grušču od montanskega do subalpinskega pasu. Pri nas so pogoste v Karavankah, v Julijskih in Kamniških Alpah, na Snežniku. Na primernih tleh raste od nižin in vse do višine 3.000 m. Navadna pogačica raste celo na Kavkazu in tudi drugod po gorah južne Evrope. Cveti od maja do junija. Pogačice naj bi opraševalcem nudile tudi obilo medičine.  Opazne na vrtu Vse pogačice, tudi izhodiščne vrste ali »divje« oblike so v okrasnem vrtu prav opazne rožice. Iz evropske vrste je z udeležbo azijske (in sorodstveno bližnje altajske pogačice, Trollius altaicus) in kitajske nastalo nekaj zares lepih sort. Križanci se med seboj razlikujejo po različni višini, času cvetenja, velikosti cveta ter predvsem po barvnem odtenku, od skoraj bele do močno rumene in kričeče oranžne. Vse so elegantne za vrtno rabo v cvetju in zelenju svojih globoko deljenih listov, pomembne pa so tudi kot rezano cvetje. Sorta 'Alabaster' ima na 80 cm visokih pecljih smetanasto rumenkaste cvetove in cveti zelo pozno. Med zgodnjimi in nižjimi je zlatorumena 'Erliest of Al', podobna je 'Golden Wonder'. Posebno za rezanje pa je cenjena kar do 90 cm visoka oranžna 'Orange Globe'. Za skalnjake poiščemo katero od pritlikavih vrst: Trollius pumilus (25 cm), Trollius ranunculinus (40 cm) ali le 15 cm visoko Trollius laxus iz severnoameriških močvar. Pogačice pred razcvetom Deljenje in setev Gojitveno okolje v vrtu naj bo podobno naravnim rastiščem. Vsaj v času pomladnega prebujanja in ob višku rasti in cvetenja naj v tleh ne bi smelo primanjkovati vode. V vrtu je umesten tudi občasen hranilni dodatek v tej ali oni obliki. V takšnih razmerah se rastline razrastejo in jih lahko razdelimo. To počnemo v jesenskih tednih in delitev je edino primeren način razmnoževanja vrtnih sort, križancev. Sicer pa je možna tudi setev. Kdor v naravi loči enosemenske oreške raznih zlatic od večsemenskih mešičkov pri pogačicah, si na jesenskih poteh lahko nabere semena za svoje potrebe. Ker so pogačice po naravi hladnokalivke, seme sejemo še pred zimo. O imenu Vsaj evropska pogačica po svoji podobi povsem ustreza slovenskemu imenu zaradi zaokrožene upognjenosti cvetnih listov. Tudi v nemščini naj bi se ime Trollbume nanašalo na staronemški pridevnik troll, kar pomeni kroglast ali zaobljen. V tamkajšnjem sodobnem jeziku pa je Troll škrat. Drugi viri menijo, da to ime izvira iz švedščine, kjer naj bi se tako imenovalo zlovešče nordijsko božanstvo, gotovo namigujoč na strupenost pogačice. Čeprav ji je uradno strokovno ime in znanstveni opis dodelil šele Linne leta 1753, rastlino omenja že okoli leta 1555 švicarski naravoslovec Conrad Gessner, ko se je potepal po gori Pilatus. Prav lepo ime za pogačico imajo tudi Italijani, ki ji rečejo enostavno botton d'oro, Angleži pa jo prepoznajo kot globe flower. Izidor Golob

Thu, 1. Apr 2021 at 11:37

112 ogledov

Vrtnarska sezona se začenja, 2. del
Lepljive plošče Pred novo pridelovalno sezono preverimo, če imamo na zalogi še kakšno rumeno ali modro lepljivo ploščo. S pravočasnim izobešanjem lahko pravočasno zaznamo pojav posameznih škodljivcev in z uporabo nekoliko večjega števila barvnih lepljivih plošč celo nekoliko zmanjšamo njihovo številčnost v posevku. Toda pozor – barvne lepljive plošče niso selektivne in pogosto nanje zaidejo čebele in drugi opraševalci ter druge koristne vrste, hkrati pa barva lahko v posevek privabi še več škodljivcev. Z uporabo barvnih lepljivih plošč (rumene uporabljamo za spremljanje pojavljanja in številčnosti večine žuželk, modre pa predvsem za spremljanje resarjev) ne pretiravajmo in jih v posevke tudi ne izobešajmo brez potrebe. Njihova uporaba je smiselna v času, ko pričakujemo pojav nekega škodljivca in plošče je smiselno po končanem pojavljanju tega škodljivca tudi odstraniti. Običajno jih nameščamo v posevke tako, da je spodnji rob plošče približno 20 cm nad vrtnino, v kateri želimo spremljati škodljivca. Barva je pomembna Pozorni bodite tudi pri izbiri barve na primer vrvice za oporo vrtnin, na primer paradižnika in kumar. Če se modre lepljive plošče uporabljajo zlasti za spremljanje pojava in številčnosti resarjev, lahko pričakujemo, da bomo z uporabo modre vrvice v rastlinjaku na rastline še bolj privabili te nadležne škodljivce, česar si zagotovo ne želimo. Koprene, mreže in opore V vrtovih zgodnje posevke zelenjadnic pogosto zaščitimo z uporabo različnih kopren. Koprene posevek varujejo pred zmrzaljo, divjadjo in poškodbami, ki jih lahko na primer povzroči veter, nekoliko zavarujemo posevke tudi pred točo. Pred setvijo ali presajanjem sadik preverite, če imate na zalogi še dovolj koprene, če je čista in nepoškodovana. Lahko jo naglodajo tudi glodavci pozimi v kleti, kjer pospravljena čaka na uporabo. Če uporabljate protiinsektne mreže, preverite, v kakšnem stanju so. Pri pridelavi vrtnin, ki imajo slabšo nosilnost, si pogosto pomagamo z uporabo različnih lokov ali lesenega ogrodja. Preverite, če jih imate dovolj in če so uporabni tudi za to leto. Temeljito jih očistite, če tega niste naredili konec lanske sezone, po potrebi se pravočasno oskrbite z novimi. Če imate na vrtu zaprto gredo, rastlinjak in podobno, ga pred novo pridelovalno sezono temeljito očistite, iz njega odstranite plevele, stare lepljive plošče, vabe in podobno ter po potrebi pred novo pridelovalno sezono poskrbimo za sanacijo ali zamenjavo folije. Oskrba vrtnin z vodo Pri pridelavi vrtnin je pomembna tudi oskrba z vodo. Pred sezono preverimo, ali so posode za zbiranje vode potrebne čiščenja, bodo materiali, iz katerih so posode, vzdržali še eno pridelovalno sezono. Preverite zaloge biostimulantov (sredstev za krepitev rastlin), gnojil in sredstev za varstvo rastlin, ki jih običajno uporabljate, ter po potrebi obnovite zaloge. Če pritisne nenaden mraz, nas preseneti naliv ali celo toča, je za ohranitev rastlin pomembno hitro ukrepanje. Ob koncu zime in na začetku pomladi se vedno najde še kakšen deževen dan, ki je primeren za branje strokovne literature, pomenek s prijatelji ali sorodniki, ki pridelujejo vrtnine, iskanje strokovnih informacij pri strokovnjakih za posamezna področja in podobno. Hkrati pa lahko kakšno pozno popoldansko ali zgodnjo večerno uro izkoristimo tudi za ogled kakšne poučne oddaje o vrtnarjenju ali se udeležimo kakšnega spletnega predavanja ali delavnice na temo pridelave vrtnin. S toplimi pomladnimi dnevi pa bodo pred nami že prva opravila v domačih vrtovih. Iris Škerbot

Thu, 1. Apr 2021 at 09:46

102 ogledov

Majniške lepoglavke
Tudi majniške lepoglavke sodijo med gobe lističarke, imajo pa precej močnejši vonj kot marčnice, in sicer po moki. Tako močnega vonja kot majniška lepoglavka nima nobena druga naša spomladanska goba. Majniške lepoglavke so mesnate, čvrste, prepoznamo pa jih tudi po belkasti ali bledo okrasti barvi in gostih, tankih lističih na spodnji strani klobukov. Najpogosteje se pojavljajo v sadovnjakih, včasih poženejo tudi v parkih ali na obrobju gozda. Sam jih največkrat najdem v sadovnjakih s starim drevjem, odkril sem jih tudi na robu senožeti, ob potoku, ki ga obraščajo jelše in vrbe. Rastejo v skupinah Kadar so majniške lepoglavke umazano okraste, lahko zavedejo iskalca spomladanskih gob, a jih vedno izda močan vonj. Ob toplotni obdelavi vonj izgine in gobe postanejo okusne, nekateri jih imajo celo raje kot marčnice ali smrčke. Med Katalonci so celo bolj cenjene kot jurčki. Težava je le, da so pogosto črvive. Majniške lepoglavke pogosto rastejo v skupinah, točneje v kolobarjih ali polkolobarjih, zato jim ponekod rečejo risnice. V skupinah se pojavljajo tudi nekatere spomladanske rdečelistke, ki jih tudi najdemo v starih sadovnjakih. Toda zrele rdečelistke imajo rdeče lističe na spodnji strani klobuka in ne smatanastih kot majniške lepoglavke in nikoli nimajo tako močnega vonja. Spomladanske rdečelistke so pri nas z izjemo zelo redke snežne rdečelistke užitne, nevarnejše so jesenske rdečelistke, še zlasti velika rdečelistka (Entoloma sinuatum). Poznam gobarja, ki je pod staro hruško nabiral jurjevke in hvalil njihovo okusnost, v resnici pa je nabiral užitne rdečelistke (Entoloma clypeatum). Majniške lepoglavke včasih poženejo že sredi aprila, okoli jurjevega, pogosto pa šele maja. Sam sem jih nekoč našel šele junija in so bile že precej stare. Jeseni ovenčane lepoglavke Jeseni zrastejo zelo podobne ovenčane lepoglavke (Calocybe constricta), ki imajo bolj korenaste bete, okrašene z ohlapnimi zastiralci. Vonj imajo enak kot majniške lepoglavke in so užitne. Ustrezajo jim z dušikom bogata tla, zato jih najdemo blizu hlevov in kokošnjakov. Sam sem prve ovenčane lepoglavke odkril ob živi meji zraven vaškega pokopališča, prepričan, da sem našel majniške lepoglavke. Le čas mi ni šel v račun, saj je bila pozna jesen, ter zoženi, v podlago precej vraščeni beti. Nekateri trosnjaki so imeli še ohranjene zastiralce, kar je bil jasen dokaz, da ni šlo za jurjevke, ampak za njihove sorodnice. V zadnjem času so ovenčane lepoglavke uvrstili v rod (Tricholomellus – nima slovenskega imena). Ovenčane lepoglavke so podobne majniškim, vendar rastejo jeseni. Majniške lepoglavke nabira bolj malo ljudi, pa vendar dovolj, da imamo zanje veliko slovenskih imen: jurjevke, prusnice, risnice, majniške kolobarnice, gobe sv. Jurija … Sam vedno pripravljam pražene skupaj z drugimi spomladanskimi gobami. Seveda, če niso bile vse črvive. V Bosni jim pravijo đurđevače in jih pripravljqajo na najrazličnejše načine, in sicer jih pražijo, iz njih pripravljajo različne omake, najboljše pa so na žaru. Zelo dobre so vložene v kisu, marinirane, v soli, lahko jih tudi sušimo. Suhe so še boljše in kakovostnejše. Edina težava pri tej gobi so črvi, ki jo pogosto napadejo, še preden pride na plano. Branko Vrhovec

Thu, 1. Apr 2021 at 09:00

89 ogledov

Pred sajenjem balkonskih rastlin
Rastline, iz katerih sestavimo nasad, zelo različno prenašajo nizke temperature, zato je najbolje, da si pred začetkom sajenja narišemo skico zasaditve in potem postopno z ogrevanjem ozračja dodajamo rastline, dokler nasad ni popoln. Rastlinjaki, v katerih so rastline, preden jih kupimo, so zelo svetli. Če jih posadimo v korita in jih zaradi hladnih noči damo v garažo, bodo doživele šok, saj so garaže po navadi pretemne. Potem, ko jih bomo dali na prosto, bo spet zelo svetlo, zato jih raje postavimo v svetlo neogrevano sobo ali pa se zmenimo z vrtnarjem in jih pustimo nekje do prvomajskih praznikov pri njemu. Potem jih postopno privajamo na zunanjo temperaturo. Zvečer, če je napovedana hladna noč, korita zamaknemo k steni hiše in jih zastremo z vrtnarsko kopreno, lahko kar z več plastmi. Če imamo bolj občutljive rastline, to delamo kar do sredine maja, potem nevarnosti navadno ni več. Takrat lahko dosadimo tudi tiste, ki so najbolj občutljive, to so mlečki, begonije, angelonije, vodenke in strukturne rastline. Med manj občutljive rastline pa sodita med drugim surfinija in bidens. Rastline, ki se zelo razrastejo Če se odločate za sansatijo, je priporočljivo, da jo posadite v korito kar skupaj z lončkom. Rastlina je zelo lepa, vendar pa tudi zelo agresivna v rasti in kaj hitro preraste sosede v koritu. Tako sadimo tudi druge rastline, ki se rade razraščajo. Zasaditev po našem okusu V vrtnarijah je na voljo veliko različnih sezonskih rastlin, pri zasajanju pa prihaja v ospredje minimalizem. Čeprav so priljubljene mešane zasaditve, so mnoge rastline tako lepe same po sebi, da sploh ne potrebujejo družbe. Take so denimo gavra, kleoma, grmasta bazilika, predvsem pa trave. Vse bolj cenjene so tudi strukturne rastline, ki pa so bolj občutljive za spomladanske nizke temperature. Če oblikujemo mešane zasaditve, se najprej prepričajmo, da imajo rastline, ki bodo v istem koritu, podobne zahteve glede svetlobe, hranil in vode. Pri barvnih kombinacijah se ozirajmo na okolico, torej ostale rastline na vrtu, ter fasado. Korita z vodno zalogo Poletna vročina je za balkonske rastline navadno zelo obremenjujoča. Rastline, ki rastejo na vrtu, imajo veliko prednost, saj se njihove korenine ne pregrevajo tako kot v posodi. Zato se rastline v koritih tudi hitreje izsušijo. Če niste prepričani, da boste poleti vsak dan na voljo z zalivalko, posadite balkonske rastline v korita z vodno rezervo. Korita z vodno zalogo imajo dvojno dno in delujejo zelo dobro, če so položena na vodoravno podlago. Plovec, ki je v vogalu v stiku z vodo, nam pokaže, do kod je voda. Ko plovec pade na točko minimum, vemo, da moramo dodati vodo. Ko to storimo, se plovec ponovno dvigne na maksimum in naše delo je za dva do tri dni, odvisno od vrste rastlin in vremena, opravljeno. Če korito visi, kar se na balkonskih ograjah pogosto dogaja, potem plovec ne kaže dejanskega stanja.
Teme
zelenjava

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

11.11.2018 20:00

Dobra ideja za...

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodnje zelje