Navadni komarček

19 februarja, 2021
0
0

Navadni komarček raste divje v večjem delu Evrope, Azije in Amerike in se uporablja kot začimbnica, njegov sorodnik, sladki komarček pa je zelenjadnica, ki jo zaradi okusnega gomolja gojimo na vrtovih.

Sladki komarček najbolje uspeva na apnenčastih in dobro odcednih tleh. Komarček je košata in razvejana rastlina, ki zraste do 2 metra visoko. Ima svetlo zelene lističe in rumeno cvetoči dežnikasti kobul, na katerem po cvetenju dozorijo semena. Komarček imenujemo tudi koromač ali sladki janež, stara ljudska imena za divje rastoči komarček pa so fenikelj, fenkelj, koper, koprc, morač.

Iz zgodovine

Komarček izvira iz jugozahodne Azije, od koder je prišel v Evropo po trgovskih karavanskih poteh, najprej v dežele ob Sredozemskem morju. Rimljani so bili prepričani, da komarček ugodno vpliva na vzdržljivost in vid. V srednjeveškem zeliščarstvu pa je veljal za eno izmed svetih zelišč za preprečitev vseh bolezni.

Uporaba v prehrani

Komarček ima zaradi vsebnosti eteričnih olj zelo aromatičen sladkoben okus, podoben janežu. Za uživanje so uporabni gomolji, mladi listni poganjki in semena. Gomolj sladkega komarčka pripravimo kot samostojno jed tako, da ga skuhamo in ponudimo kot prilogo k mesnim in ribjim jedem, juham, solatam in omakam. Sveže liste in semena se uporablja za začinjanje jedi.

Zdravilno delovanje

Uporaba komarčka izvira že iz ljudskega zdravilstva. Nekoč so iz semen, narezanih listov in stebel naredili prevretek za izpiranje vnetih oči in ustne votline. Čaj iz stisnjenih semen se uživa za lajšanje kašlja, proti ledvičnim kamnom, jutranji slabosti, vetrovih in napenjanju ter za pospešeno izločanje mleka pri doječih materah. Velja tudi za dobro sredstvo pri hujšanju, saj je diuretik (odvaja vodo), čaj iz zmletih ali zmečkanih semen pa dajemo majhnim otrokom proti napenjanju.

Iz kulturnega izročila

Po ljudskem verovanju, naj bi bil tisti, ki nosi košček komarčka v levem čevlju, varen pred piki klopov, v poganskem čarovništvu pa so komarček uporabljali za odganjanje duhov.

Vlasta Mlakar