S krošnjami visoko v oblakih

4 februarja, 2021
0
0

Četudi se vam krošnje naših dreves zdijo nedosegljivo visoko, so za tista najvišja drevesa na svetu, celo najvišja evropska drevesa, skoraj pritlikava.

Najvišje slovensko drevo raste v koroških gozdovih, na pobočjih Orlice. V globoki grapi se nekaj manj kot 62 metrov visoko v nebo vzpenja Sgermova smreka.

Sgermova smreka Sgermova smreka

Ko obiskovalec stoji ob njej, sploh ne more občutiti vse veličine drevesa. Šele pogled od daleč daje slutiti, da je res izjemno visoka. Ta smreka je pravzaprav morala zrasti tako visoko, da si je na pobočjih globoke in strme grape sploh priborila svoje mesto in svetlobo.

Hyperion – najvišje drevo na svetu

Če bi našo najvišjo smreko postavili ob bok najvišjim drevesom sveta, bi bilo tudi to najvišje slovensko drevo videti prav majceno in skoraj nepomembno. Najvišja drevesa na svetu so namreč s svojo krošnjo segla še mnogo, mnogo više, prav v oblake. Sgermova smreka ne bi Hyperionu segla niti do polovice višine. Hyperion je s 115,85 metri najvišje drevo na svetu. V gozdovih Kalifornije so ga odkrili 26. avgusta 2006.

Hyperion pripada vrsti obalna sekvoja (Sequois sempervirens), ki je avtohtona vrsta v ozkem pasu ob Tihem oceanu v Kaliforniji v ZDA in bi ji brez dvoma lahko nadeli naziv prave velikanke med drevesi.

Hyperion Hyperion

Tudi drugo (Helios) in tretje (Icarus) najvišje drevo na svetu pripadata tej vrsti. Helios naj bi v višino meril 114,95 metrov, Icarus pa 113,14 metrov. Do odkritja teh dreves je bil Stratosferski velikan, odkrit leta 2000, zmagovalec med najvišjimi s svojimi 113,11 metri višine. Seznam najvišjih dreves sveta se z odkritji novih in novih dreves pogosto spreminja. Med izjemno visoka drevesa spadajo tudi različne vrste evkaliptusov (Eucalyptus regnans, Eucaliptus globulus, Eucalyptus viminalis), ki jih najdemo v Tasmaniji (Avstralija).

General z največjo količino lesa

Po vseh teh podatkih ste se zagotovo že vprašali, kako so lahko tako natančno izmerili višine vseh te izjemnih dreves. Pri meritvah dreves za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov so preprosto splezali v vrh drevesa in iz njega spustili vrv, ki je segala vse do tal. Ta način je kljub vsej sodobni tehniki še vedno med bolj zanesljivimi.

Kljub temu, da so vsa ta drevesa izjemno visoka, njihova kubatura niti približno ni tako velika kot pri najmogočnejšemu drevesu na svetu. Drevo je poimenovano General Sherman in je visok 83,80 metrov. V premeru meri 7,70 metrov.

Izmerjena količina lesa generala Shermana znaša 1.487 kubičnih metrov. Si sploh lahko predstavljamo koliko lesa je to?

En gozdarski tovornjak lahko naenkrat pelje približno 15 kubičnih metrov hlodovine. Potrebovali bi torej skoraj sto gozdarskih tovornjakov, da bi prepeljali les Generala Shermana. Da pa si vso veličino tega drevesa predstavljamo še nekoliko drugače, si izračunajmo naslednje: povprečna lesna zaloga gozda v Sloveniji znaša 299 m3/ha, kar pomeni, da je v Generalu Shermanu toliko lesa, kot bi ga v Sloveniji zraslo na skoraj petih hektarih gozda.

General Sherman General Sherman

General Sherman za razliko od najvišjih dreves sveta ni obalna sekvoja, ampak mamutovec (Sequoiadendron giganteum).

Fosilni ostanki iz Evrope in Azije dokazujejo, da je bilo na tem prostoru nekoč prisotnih več kot štirideset drevesnih vrst, ki so bile sorodne mamutovcu in enako mogočnih, kot je ta vrsta. Danes v naravnem okolju mamutovci rastejo samo še na zavarovanih območjih v Kaliforniji in vsa drevesa so zaščitena.

Mogotec padel leta 1940

Zaščita je nujno potrebna zaradi prekomernega izkoriščanja gozdov. Mnoga večtisočletna drevesa so bila v pretekih stoletjih posekana. Sekači pri svojem delu niso uporabljali zmogljivih motornih žag, ampak izključno sekiro in velike ročne žage, s katerimi je bilo delo izjemno naporno. Ko so ogromna drevesa padla, so se ob trden pristanku na tleh razletela na nešteto neuporabnih kosov. Mamutovci imajo namreč izjemno lahek in mehak les, ki je za povrh vsega neobstojen in posledično neuporaben. Sečnja lesa je lahko potekala dolge tedne. Problematičen je bil tudi transport ogromnih kosov lesa, ki so jih lahko do železnic in cest premikali le s pomočjo živalske vprege. Pod vztrajnimi udarci sekir je padlo tudi drevo, ki je bilo do sedaj dokumentirano kot največje drevo na svetu. Po svojem volumnu je še za 25 odstotkov prekašalo Generala Shermana. Posekano je bilo leta 1940 in je merilo več kot 2.500 kubičnih metrov. Po ocenah naj bi bilo staro med 2.300 in 2.700 let.

Mamutovci in sekvoje v Sloveniji

Tako obalne sekvoje kot mamutovci rastejo tudi v Sloveniji. Nekaj posameznih dreves je doseglo res izjemne dimenzije. Največji mamutovec v Sloveniji raste v Orešju pri Ptuju. Poimenovali so ga Hincejeva sekvoja, kar je botanično gledano napaka. Sekvoje v notranjosti Slovenije pravzaprav ne uspevajo tako dobro, saj jim zimski mraz škodi in pogosto pozebejo in nato vsako leto znova iz panja poženejo nove poganjke.

Zares mogočna Hincejeva sekvoja je stara več kot 150 let. Visoka je skoraj 45 metrov in v obsegu meri 7,40 metra.

Drevesa nas znajo prav zares očarati. Ena nas osupnejo s svojo višino, druga s svojo debelino ali pa s svojimi edinstvenimi in nenavadnimi zgodbami. »Drevesa so pesmi, ki jih zemlja piše nebu.« (Kahlil Gibran). S tem citatom se oboževalci dreves prav zares ne bi mogli bolj strinjati.

Mateja Kišek

Oznake