Uspešni pridelovalci zelenjave, 2. del

29 januarja, 2021
0
0

Nismo vedno zadovoljni z letino, iščemo nove ideje, izboljšave, pogosto smo kritični do svojega dela. Biti dober samooskrben pridelovalec zelenjave je vsekakor izziv. V tem prispevku si bomo pogledali, kaj vse lahko naredimo, da bomo pri pridelavi zelenjave še boljši in uspešnejši.

Agrotehnični pripomočki

Mednje prištevamo vse tehnične pripomočke, s katerimi si pomagamo pri vzgoji zelenjave, z njimi pomagamo posevkom do hitre in dobre rasti, kar lahko med drugim pomeni tudi predčasno spravilo pridelkov z vrta. To so različne vlakninaste prekrivke (koprene) za neposredno prekrivanje zelenjadnic na gredah praktično v vseh letnih časih, protitočne in protiinsektne zaščitne mreže, nizki prestavljivi tuneli za začasno prekrivanje posevkov, namakalni sistem za kapljično namakanje, zastirni materiali za tla (naravni ali umetni) kakovostna gnojila, semena in sadike s koreninsko grudo.

Med agrotehnične pripomočke prištevamo vse, kar izboljšuje kakovost pridelave, pomaga pri premagovanju stresnih razmer zaradi vremena (mraz, veter, vročina, suša) in nam omogoči pravočasno, celo predčasno spravilo pridelka.

Tako si po naravni poti omogočimo, da na izpraznjenih gredah zasnujemo naslednji posevek brez premora. To je še posebej pomembno ob koncu poletja. Takrat velja nepisano pravilo, da vsak dan, ki ga zamudimo poleti s prepozno setvijo ali sajenjem sadik, lahko pomeni tudi 7 do 14 dni kasnejše spravilo pozno jeseni. Zelenjadnice se takrat niso več sposobne razviti do primerne kakovosti, saj je dan prekratek in povprečne temperature prenizke. Zato uporabimo primerne sorte za pozno jesensko in zimsko pridelavo, jih prekrivamo s kopreno ali jih celo raje sadimo v rastlinjak.

Daljša sezona pridelovanja

Meteorologi so izmerili, da se je povprečna rastna doba v Sloveniji med leti 1991 in 2018 v podaljšala v primerjavi z obdobjem 1961 do 1990. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) se je v Mariboru podaljšala iz 243 na 250 dni, v Murski Soboti iz 237 na 246 dni, Novem mestu iz 238 na 252 dni ter v Biljah pri Novi Gorici iz 278 na 282 dni. Ti podatki zelo jasno potrjujejo, da lahko zelenjavo pridelujemo še bolj zgodaj spomladi in še dlje v pozno jesen. Zelenjadarji to vseskozi zelo dobro izkoriščamo, saj s pridelavo v rastlinjakih obdobje rasti še dodatno podaljšujemo.

Izmerjeni podati za Slovenijo tudi kažejo, da se ozračje pri nas segreva hitreje od svetovnega povprečja. Slovensko podnebje je tako že za približno 2 °C toplejše, kot je bilo v sredini minulega stoletja.

Več o teh zanimivih kazalcih podnebnih sprememb tudi za pridelavo zelenjave lahko najdete na spletnem naslovu http://kazalci.arso.gov.si/sl/teme/climate-change. Na vaši lokaciji lahko naredite svoje meritve padavin in temperature zraka, lahko tudi tal. S preprostim dežemerom lahko po vsakem dežju odčitate količino padavin v mm/m2, kar pomeni isto kot litrov /m2. S posebnimi minimalno maksimalnimi termometri (dostopni tudi elektronski) pa lahko merite dnevno najmanjšo in največjo temperaturo. Takšni podatki vam bodo v zelo dobro orientacijo, kako hladno oziroma kako toplo je v vašem vrtu.

Čas za načrtovanje

Pridelovalni načrt za naslednjo sezono delamo v tem času. Zdaj imamo čas, ker ni dela na vrtu, poleg tega pa so spomini na preteklo sezono še dokaj sveži in vemo, kje smo ga polomili in bomo to popravili ter kje smo bili uspešni in bomo to skušali najmanj ponoviti. Vse zabeležimo in vključimo v setveni načrt. Pri načrtovanih vrstah zelenjave upoštevajte okus vseh članov družine. Načrtujte čim bolj raznolike posevke skozi pridelovalno sezono.

V kolobar poleg glavnih posevkov vključite še različne predposevke (rastline, ki imajo krajšo rastno dobo) in tudi naknadne posevke (prav tako krajša rastna doba, lahko so tudi prezimni).

Ker pridelavo na gredah na prostem redno kombiniramo s pridelavo v rastlinjakih, lahko število vrst zelenjave v vrtu povečamo, saj razvlečemo pridelavo tudi v zelo zgodnjo pomlad, pozno jesen, tudi v zimski čas. Pri tem kombiniramo različne botanične družine, znotraj teh tudi različne zelenjavne vrste, in jih časovno razporedimo na grede v vrtu tako, da so grede zapolnjene čim dlje. Pri kombiniranju upoštevamo dobre oziroma slabe sosede. Vse to nam omogoči boljšo rast in uspeh v pridelavi zelenjave. O možnostih vrstenja in pridelavi čim večjega števila različnih zelenjavnih vrst bomo pisali v naslednji številki.

Igor Škerbot