Za skalnjak se pogosto odločamo zato, ker imamo na vrtu veliko brežin. Morda vas članek navduši za zasaditev brežine, ki ste jo sprva nameravali urediti s podpornim zidom. Potrebno bo kar nekaj truda, spretnosti in fizične moči (prelaganje skal namreč ni lahko delo), a pogled na zasaditev v kombinaciji s skalami in kamenjem je vsekakor bolj privlačen od pogleda, ki se ustavi na betonski sivini. Presodite sami.

Uporaba skal v oblikovanju vrtov je že zelo stara, uporabljajo se namreč že od samega začetka vrtne kulture človeštva in tako predstavljajo temeljni element nežive narave v vsakem urejenem vrtu.

Že stari kitajski ali japonski vrtovi niso bili kaj drugega kot širjava drobnih belih kamenčkov, iz katere so v posebej premišljenih razdaljah postavljeni večji kosi skal v bolj ali manj pestri kombinaciji z rastlinjem. A pustimo zgodovinske vrtove za kdaj drugič in se osredotočimo na to, kako v sodoben vrt umestiti skalnjak.

Posnemanje narave

Skalnjak na vrt prinaša večjo pestrost zasaditve kot celote, saj nudi drugačne rastne pogoje, kot so sicer na vrtu. Prostor se optično poveča ali pa smiselno razdeli (če bi to želeli). Je odlična rešitev za sončne predele vrta, okrasna funkcija pa se lahko kombinira tudi z uporabno, saj v skalnjaku odlično uspevajo zelišča, vrtni ljubitelji pa se velikokrat odločajo tudi za kombinacijo vodnega motiva z motivom skalnjaka in s tem ustvarjanjem še večje pestrosti rastnih pogojev in možnosti za izbor rastlin.

V svetovnem merilu poteka velik razvoj novih vrst in sort rastlin, ki so primerne za rastišča, kot je skalnjak. Zanimanje za te rastline namreč raste. Skalnjak se od vrta do vrta razlikuje po sestavi prsti in mikroklimi, ki jo določajo sončna lega in elementi, ki so že del prostora ob načrtovanem skalnjaku (oddaljenost od hiše, drevesa v bližini in podobno), zato je ustrezen izbor rastlin še kar težavno opravilo.

Skalnjak je lahko velik ali majhen in to moramo upoštevati tudi pri načrtovanju zelenega pokrova, prav vsak pa je lahko povsem edinstven.

Najlepše so tiste zasaditve, v katerih nam uspe doseči naravno ravnotežje, skale in kamni pa so postavljeni v brežino po vzoru iz narave.

Brez skal ne gre

Pri gradnji skalnjaka bomo potrebovali večje in manjše skale. Najbolje je, da uporabimo skale, ki jih dobimo v neposredni bližini lokacije samega skalnjaka. Morda nam je tak material ostal od gradnje hiše, sicer pa bo treba material pripeljati od drugod.

Če ne moremo priskrbeti večjih skal, potem celota izgubi svoj smisel. V prostoru ustvarjamo harmonijo zgolj z upoštevanjem določenih razmerij med posameznimi elementi, zato ne delajte prevelikega skalnjaka, če uporabljate zgolj manjše skale in kamenje.

V takem primeru je bolje narediti gredo brez kamenja in skal oziroma skale združevati v posamezne skupine zgolj na enem delu zasaditve.

Temeljna načela ob načrtovanju

Nujna je sončna lega zemljišča, dobro je, če je površina vsaj malo nagnjena, da padavinska voda dobro odteka. Najbolje je, da skalnjak načrtujemo na južnem pobočju našega vrta, če je ta del že v osnovi bolj skalnat, je še toliko bolje.

Skalnjak bomo zgradili od spodaj navzgor, s tem da večje skale postavimo bolj spodaj, manjše pa bolj zgoraj.

Delno vsako skalo vkopljemo v podlago, utrdimo jih tako dobro, da se zaradi gravitacije ali pritiska od zgoraj ne morejo več premikati.

Našteli smo le nekaj osnovnih pravil, vsekakor pa je dobro, da si pomagamo z načrtom ali kakšno skico, kjer si lahko zrišemo nekaj možnosti in se potem odločimo za najboljšo. Pri postavitvi skalnjaka sicer ne bomo nikoli mogli narediti popolnega načrta, saj so skale različnih oblik. Končna podoba skalnjaka nastaja na terenu samem ob izvedbi, zato so morda še bolj kot skice v pomoč fotografije primerov, ki so nam všeč.

Lotimo se izvedbe

S površine, kjer bomo postavili skalnjak, odstranimo dobrih 20 centimetrov zemlje v celotnem sloju (kjer ni obstoječih skal). Večje skale že vkopljemo v podlago in nato ostalo površino prekrijemo z gramozom ali opečnatimi okruški (za drenažo). Nasujemo še plast peska in zemlje ter porazdelimo manjše skale po površini (tako kot smo si že prej zamislili, lahko tudi preizkusimo različne možnosti, pogledamo od daleč …). Iz skal lahko uredimo tudi pot (stopalni kamni) ali stopnice, s pomočjo katerih bomo lažje vzdrževali in občudovali ta del našega vrta. Uredimo lahko tudi melišče, večjo izravnano peščeno površino ali pa kakšno skalo z vdolbino v celoten kontekst postavimo tako, da se bo v njej nabralo nekaj padavinske vode (ptičje napajališče). Pazimo, da so vse skale dobro vdelane v podlago, saj bomo po zasaditvi rastlin to težko popravljali. Ko smo s postavitvijo skal zadovoljni, v vmesne prostore nasujemo zemljo, ki naj ne bo prebogata s hranili. Dobro humusno zemljo zmešamo s peskom in zemljo, ki smo jo odstranili zaradi ureditve drenaže. Pazimo, da uporabljamo tak substrat, ki ne vsebuje semen in koreninic plevelov.

Zasaditev naj bo pestra

Za skalnjak si lahko privoščite nekoliko večjo pestrost rastlin kot v drugih vrtnih motivih. Gre za posnetek gorskega ali kakega drugega kamnitega rastlinskega sveta, kjer so rastline sicer bolj drobne, a zato del pestrih kombinacij. Izbor rastlin, ki so primerne za suha rastišča, kot je skalnjak, bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki revije Moj mali svet, do takrat pa lahko v primeru suhega vremena že začnete z izvedbo vseh zemeljskih del za skalnjak na prostem.

Kristina Kastelic