Ni hruška, daleč od nje pa tudi ni

25 novembra, 2020
1
0

Gre za križanca evropske hruške (Pyrus communis) z mokovcem (Sorbus aria).

Mokovec je pri nas manj zastopana in manj poznana gozdna vrsta z majhnimi rdečimi užitnimi plodovi mokastega in bolj pustega okusa.

Nekatera najbolj pogosto uporabljena imena križanca med evropsko hruško in mokovcem pa so šipova, shipova, šipkova hruška, Bollywiller pear, Le Poirier de Bollwiller, sorbopero ter smokvarka. Pri zadnjem poimenovanju je potrebno povedati, da imena ne gre mešati s staro sorto hruške figovka (perifigi).

 

Okusni plodovi

Prvo drevo že omenjenega križanca je zraslo v grajskem vrtu barona Rudolpha de Bollwillerja v Alzaciji v Franciji v začetku 17. stoletja. Plodovi tega drevesa so bili majhni in rdeče obarvani. Zaradi njihove podobnosti s plodovi šipka so drevo imenovali rosehip pear (šipkova hruška).

Domneva se, da je v nadaljevanju razvoja tega izhodiščnega križanca prišlo do povratnega križanja s hruško, saj so današnji plodovi rumenooranžni, okusni ter maslenega mesa.

Tudi drevo je po svojih botaničnih lastnostih precej bliže hruški kot mokovcu. Z genetske perspektive gre za triploidni organizem, ki ima dve garnituri kromosomov hruške ter eno garnituro kromosomov mokovca. Zaradi navedenega se tudi pri znanstvenem poimenovanju zapleta, saj so tudi ta številna (Sorbus bollwylleriana, Sorbopyrus irregularis, Pyrus pollveria. Sorbopyrus auricularus …). Glede na domnevno povratno križanje s hruško pedigre šipove zapisujemo tako: Pyrus communis x (Pyrus communis x Sorbus aria).

Potrpežljivost se izplača

Šipova ima hruški podobno rast, kot podlaga se običajno uporablja hrušev sejanec. Do vstopa drevesa v obdobje rodnosti običajno mine več let kot sicer pričakujemo, a se potrpežljivost izplača.

Plodovi šipove so majhne do srednje velikosti in običajno velikosti plodov večine naših hrušk moštnic.

Po obliki so podobni figam ter rumenega osnovnega obarvanja, ki je pogosto prekrito oranžnordeče. Po okusu spominjajo na moštnice. Pečke (semena) plodov so večinoma sterilne, tako da šipovo razmnožujemo s cepljenjem ali grebeničenjem izhodiščnega drevesa.


Za sadjarske navdušence

Šipova je v svetu in tudi pri nas manj razširjena sadna vrsta, a kljub temu se najdejo posamezni sadjarski navdušenci, ki imajo v svoji zbirki sadnih rastlin še takšne raritete. Eden izmed takšnih je g. Primož Ogorevc, ki mu je šipova v sadnem vrtu v okolici Pišec že zarodila, kar je lepo vidno iz priloženih fotografij. Za sadike šipove se bo potrebno malo potruditi, saj jo imajo v ponudbi le nekatere specializirane drevesnice izven meja naše domovine.

Dokaj nenavadno ime šipova ima najverjetneje svoje korenine v prvotnem poimenovanju za križanca med hruško in mokovcem, ki je zaradi rdeče obarvanih in majhnih plodov dobil ime rosehip pear oz. šipkova hruška. Od imena šipkova hruška do šipove pa ni več daleč…

Boštjan Godec

Fotografije: Primož Ogorevc

Oznake