Plodova maklure in murve sta si po obliki nekoliko podobna, čeprav po velikosti zagotovo ne, po barvi pa tudi ne, če gre za črno murvo. Takemu plodu se reče sestavljen birni plod in je značilen za jagode, maline, robide in murve. Plod maklure ali mlečne pomaranče je tako kot murvin sestavljen iz samostojnih plodičev (semen), ki se na skupnem krožcu s številnimi drugimi plodiči (grbicami) združujejo v pomarančasto soplodje.

Izrazite stožce, ki sestavljajo posamične plodove (omesenele oreške) v enotno soplodje ali nepravo jagodo, najlepše prepoznamo pri malini, saj po obiranju plodov ostanejo na rastlini, na malini v sredini nastane odprtina.

Semenski oreški, oviti v mesnate ovoje pa so rdeče ali črne kroglice, iz katerih so sestavljeni plodovi teh sadnih vrst, torej maline, murve, robide … Te drobne semenske oreške pod zobmi najbolje občutimo v marmeladah iz malin, robid ali murv, skoraj nič pa denimo pri jagodah.

Neprebojne cestne ograje

Maklura je listopadno drevo iz Severne Amerike. Nekateri ji rečejo sadna mlečna pomaranča, drugi divja ali pa zelena pomaranča. Zraste v 8 do 12 metrov visoko drevo, največkrat pa ostane grmasta. Ima okroglasto krošnjo. Debela skorja je globoko razbrazdana in oranžno rjava.

Listi so enostavni, podolgovati, imajo valovit rob, nekoliko spominjajo na liste španskega bezga, le da so ožji in malo svetleči.

Cvetovi so enospolni, neznatni, zelenkasto rumeni. Moški cvetovi so v obliki dva do štiri centimetre dolgih mačic, ženski pa v znatno manjših glavicah. Cveti maja ali junija – v Primorju prej v celinski Sloveniji pozneje.

Plodovi niso užitni

Maklura ni užitna. Ne jedo jih niti živali, saj naj bi bili zanje celo strupeni. Plodiči v omesenelih ovojih so približno centimeter dolgi in med seboj tesno stisnjeni v grbast pomaranči podoben plod. Prav ta plod, čeprav zelo zanimiv, je pogosto ovira za večjo razširjenost te rastline v Evropi.

Drevo običajno bogato rodi, hitro opozori nase in glede na to jeseni povzroča dodatna dela s pospravljanjem razmetanih plodov.

Kot v njeni domovini Ameriki jo uporabljajo v ravninskih območjih Evrope (Vojvodina, Madžarska) za visoke obcestne pregrade. Ima trne, rastline pa se med seboj tako prepletejo, da lahko zadržijo celo hujše nalete avtomobilov. Predvsem pa ustvarjajo primeren biotop za številne drobne živali, ki so zaradi intenzivne kmetijske pridelave ogrožene. Plodovi so zanimivi tudi za veverice.

Skorja debla vsebuje tanine in v Nemčiji in Franciji imajo celo plantaže teh dreves za pridobivanje tanina.

Razmnožuje se s semenom

Najhitreje jo razmnožimo s semenom. Kali rada, mlade rastlinice pa hitro uničita mraz in vlaga. Prezimiti jih moramo v kakšnem pokritem prostoru, kjer temperaturo in vlažnost lahko nadziramo.

Ljudsko ime mlečna pomaranča je dobila po mlečnem soku, ki ga izloča, znanstveno pa po ameriškem geologu Macluru.

Poznamo 12 vrst, razširjene pa so v Ameriki, Afriki in Aziji. Vse so listopadne z ostrimi pazdušnimi trni. Glede tal niso občutljive, rade pa so na toplem.