Vrtnarski november je lahko zelo pester

30 oktobra, 2020
0
0

Poberemo še zadnje zelje, rdečo peso, korenje in gomoljno zeleno. Gomoljna zelena je lahko zadnja, saj je na mraz najbolj odporna, a ne predolgo, da je ne napade septoria. Najkasneje takrat, ko njeno listje začne rjaveti, jo moramo pobrati. Pred skladiščenjem odstranimo grde in poškodovane zunanje liste, shranimo pa jo v kleti.

Jesenski česen

Česen posadimo čim bolj pozno; dovolj je, če ga posadimo 14 dni preden zemlja zamrzne. Posadimo ga lahko med zimsko solato. Sadimo ga lahko tudi v rastlinjak ali pod tunel, ne le na odprte grede. Pobirali ga bomo junija naslednje leto. Pred sajenjem tla plitvo oskrbimo s kompostom. Česen ne mara z gnojem negovanih tal in preveč vlage. Gnitju se lahko izognemo tako, da na gredah naredimo dolge grebene. Posadimo ga na vrh grebena.

Zastiranje tal s kompostom

Najpomembnejše opravilo tega obdobja pa je nahraniti in zaščititi zemljo pred prihajajočim zimskim mrazom. Najlažje to naredimo s pomočjo doma narejenega ali kupljenega rastlinskega komposta. Prednost tega načina je tudi ta, da nam zemlje ni treba prekopati – še celo ne smemo je.

Zastiranje s kompostom je povsem dovolj; nobene potrebe ni, da bi zemljo prekrili s tkaninami za zastiranje tal.

Kompost oživi zemljo, zemlji doda in v njej zadrži hranila, potrebna za zdravo rast rastlin. Na grede razporedimo 2 do 5 cm zastirke iz zrelega in presejanega komposta. Domač rastlinski kompost naredimo v 4 do 9 mesecih (kar je odvisno od letnega časa, v katerem ga pripravljamo, zunanjih temperatur in sestavin, iz katerih ga pripravljamo). Živalski gnoj kompostiramo 3 leta, da nastane resnično kakovosten in neškodljiv končni izdelek. Drobne zmlete lesne odpadke kompostiramo ločeno 15 mesecev, nato pa jih lahko uporabimo za zastirko okoli grmovnic ali kot dodatek kompostnemu kupu.

Zelenjava pozimi v neogrevanem rastlinjaku

Z rastlinjakom podaljšamo obdobje vzgoje zelenjave na vrtu in se izognemo marsikateri vremenski težavi. S pomočjo rastlinjaka (steklenjaka oziroma plastenjaka) postanemo še bolj neodvisni od zunanjih dejavnikom in samooskrbni.

Idealen rastlinjak je ogrevan, a lahko tudi v neogrevanem pozimi vzgojimo še marsikaj okusnega.

Do pozne jeseni v njem rastejo paradižnik, paprika, kumare in zelišča, nato pa lahko vanj posadimo sadike ali posejemo rastline, ki jih bomo pobirali do pomladi: solata, motovilec, špinača, blitva, rukola, peteršilj, radič, endivija, kitajsko zelje, ohrovt, brstični ohrovt, zelje, brokoli, kolerabica, por, redkvica, korenček, bob in grah.

Vse te so za mraz manj občutljive, pravzaprav jim je hlad bolj všeč, kot poletna vročina. Kako dobro bodo uspevale, je odvisno od klime, v kateri smo (Slovenija je klimatsko zelo raznolika) in od tega, kakšna je zima.

V milih zimah imamo pridelke celo zimo, v zelo hladnih zimah, ko zamrznejo tudi tla v neogrevanem rastlinjaku, pa se rast upočasni. V hudem mrazu lahko vrtnine tudi zmrznejo. Rastlinjak moramo ob višjih dnevnih temperaturah zračiti, da ni preveč vlage. Če se zemlja preveč osuši, jo zalijemo, a nikoli ne zalivamo po listih rastlin.

Bojca Januš

Oznake