Škodljivci na vrtninah – stenice

9 oktobra, 2020
0
0

Stenice so velika in raznolika skupina žuželk. Tiste, ki so nevarne rastlinam, škodo povzročajo s sesanjem sokov na listih, steblih, cvetovih, plodovih in tudi semenih. Škodo na rastlinah povzročajo tako odrasle žuželke kot mlajši stadiji žuželk (nimfe). Napad stenic prepoznamo po drobnih pegah na mestih sesanja, posledično napadeni organi slabo rastejo in so deformirani.

Rastlinam so zlasti nevarne v obdobjih zelo suhega in vročega vremena. Neprijeten vonj, ki pogosto spremlja srečanje s stenicami, pa je posledica izločkov smradnih žlez.

Vonjave teh žlez so pomembne pri vabljenju spolnih partnerjev ali druženju osebkov nekaterih vrst v skupine. Vonj izločkov smradnih žlez je značilen za vsako vrsto, kot ste se pogosto lahko prepričali tudi sami, pa so nekatere vonjave izločkov njihovih smradnih žlez neprijetne tudi za človeški nos.

Kapusnice uničujejo kapusne stenice (rod Eurydema), predvsem pisana (Eurydema ventrale) in kapusova stenica (Eurydema oleraceum). Na mestih vbodov na listih teh rastlin nastanejo belkaste pegice, ki se širijo, pri močnem napadu pa se lahko posušijo celi listi.

Črtaste pižamarke Črtaste pižamarke

Na fižolu, solati, radiču, endiviji, cvetači, brokoliju in še kje opazimo manjše (okoli 5 mm dolge in 2 mm široke) stenice, ki so dobro gibljive in se našim očem hitro skrijejo. Bledo zelene do rjavkaste, nekatere z značilnim vzorcem v obliki črke V, so travniške stenice (Lygus pratensis) ali motne poljske stenice (Lygus rugulipennis). Zanje je značilno, da imajo letno dva do tri rodove in da prezimijo kot odrasle stenice, skrite pod ostanki rastlin.

S Primorske prišla zelena smrdljivka

Mnogi pridelovalci zelenjadnic ste se že soočili tudi s težavami, ki jih na zelenjadnicah povzroča še ena ščitasta stenica – zelena smrdljivka (Nezara viridula). Običajno je bila pogostejša v Primorju, vendar se tudi zaradi klimatskih sprememb širi in težave povzroča tudi v drugih delih Slovenije. Že ime opozarja, da je zelene barve.

Jeseni se te stenice obarvajo rdeče-rjavo in otrple zimo prebijejo med suhim listjem ali odmrlim rastlinjem. Spomladi se samice ponovno obarvajo zeleno.

V preteklosti ni bila škodljiva, ker se je hranila večinoma s pleveli. Zdaj pa jo najdemo tudi na paradižniku, papriki, krompirju, fižolu, zelju. Te stenice so aktivne od aprila do oktobra in imajo več generacij na leto. Ugaja jim zlasti toplo in vlažno leto.

Vse bolj razširjena marmornata smrdljivka

Po prvi najdbi še ene rastlinske stenice – marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys) pred tremi leti na Primorskem smo priča tudi zelo invazivnemu širjenju te vrste po Sloveniji. Glede na njeno izrazito polifagnost (prehranjuje se z več kot 300 različnimi rastlinskimi vrstami iz številnih družin), pa se bomo s tem, za Slovenijo dokaj novim škodljivcem in škodo, ki jo bo povzročil, zagotovo kmalu soočali pridelovalci hrušk, jabolk, breskev, lešnikov, kakija, aktinidije, grozdja, paradižnika, paprike, jajčevcev, kumar, fižola, soje in koruze. Pred njo ne bodo varne niti okrasne rastline in grmovnice ter prosto rastoča drevesa (veliki jesen, visoki pajesen, pavlovnija, jerebika, lovorikovec, oslez, vrtnica, navadna bodika in druge).

Vrste iz rodu Lygus Vrste iz rodu Lygus

Naravi prijazno zatiranje

Stenice so se v preteklosti le izjemoma namnožile do te mere, da je bilo potrebno razmišljati o njihovem zatiranju. Ker raba insekticidov v pridelavi zelenjadnic v domačih vrtovih ni najbolj zaželena, potekajo raziskave v smeri iskanja učinkovitih naravnih sovražnikov ter uporabe privabilnih posevkov. Kot privabilne posevke pogosto omenjamo metuljnice in križnice (na primer rukola, oljna redkev, bela gorjušica), ki pa jih moramo redno kositi. Številčnost stenic skušamo zmanjševati tudi z uporabo pripravkov iz rabarbarinih listov ali vratiča (mlajši stadiji stenice). Nekateri pridelovalci se lotevajo tudi pobiranja teh škodljivcev, vendar se moramo tega opravila lotiti še v jutranjem hladu, ko so stenice nekoliko otrple. Ker stenice prezimijo pod rastlinskimi ostanki, je pomembno, da po končanem spravilu pridelkov odstranimo vse rastlinske ostanke (tudi ostanke plevelov).

Mnogi pridelovalci kapusnic ob pojavu prvih stenic na liste potrosijo lesni pepel in jih tako malo zmotijo in hkrati površino listov spremenijo v nezanimivo za stenice. Pri pridelavi kapusnic pa je vsekakor dobrodošla tudi pravočasna uporaba protiinsektnih mrež, ki stenicam prepreči dostop do gojenih rastlin.

Koristne stenice

Seveda pa tudi vse stenice, s katerimi se srečamo, ne predstavljajo nevarnosti za rastline. Med koristne stenice zagotovo uvrščamo:

cvetne stenice (Orius sp.), ki so pomembni plenilci resarjev, hranijo se tudi z listnimi ušmi, pršicami, jajčeci metuljev,

mehkokožne plenilke (Macrolophus pygmaeus), ki so uspešni plenilci ščitkarjev in na primer bombaževčeve in velike krompirjeve uši,

rjave trnovke (Picromerus bidens), ki so uspešni plenilci gosenic metuljev.

Iris Škerbot