Na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem ga že stoletja gojijo kot sveto drevo ob templjih, na pokopališčih in naseljih. V Evropi je izumrl med ledeno dobo, preživel pa je na območju današnje Japonske, od koder so ga kot okrasno drevo v Evropo prinesli v začetku 18. stoletja. Leta 1730 so ga kot prvega posadili v botaničnem vrtu v Utrechtu, iz Nizozemske pa se je kasneje razširil po vsej Evropi. Najbolj znan je ginko v londonskih botaničnih vrtovih Kew gardens, iz leta 1772.

Štejemo ga med žive fosile, saj se je v praobliki pojavil že pred tristo milijoni let. To je drevo, ki je kljubovalo vsem klimatskim spremembam, spremljalo razvoj in izumrtje dinozavrov in preživelo ledene dobe.

Podoben iglavcem

Ginko je dvodomna, listopadna in vetrocvetna rastlina, ki zraste do 40 m visoko s premerom do dva metra in stožčasto krošnjo z redkimi vejami. Po obliki krošnje, po deblu in po zgradbi lesa je močno podoben iglavcem. Doživi starost do tisoč let. Postavlja se z edinstvenimi pahljačastimi listi, kar je ena od njegovih posebnosti. Zeleni listi z vidnimi vzporednimi žilami in različno globoko zarezo med obema režnjema jeseni hitro porumenijo in odpadejo. Deblo je visoko in vitko. Cvetovi rastejo skupaj z listi na kratkih poganjkih, moški kot viseče, do 3 cm dolge mačice, ženska socvetja so dolgopecljata in imajo na istem peclju po dve semenski zasnovi. Cveti aprila ali maja malo pred olistanjem ali hkrati z njim. Zrela semena so okrogle oblike velika do 3 cm.

Odpadla semena imajo neprijeten vonj po žarkem maslu, zato so ženska drevesa manj zaželena kot moška.

Je nezahtevna rastlina za vzgojo. Raste na globokih, svežih tleh, dobro prenaša tudi nizko temperaturo in močan veter. Zelo mokra ali zelo suha tla mu ne ustrezajo. Odgovarja mu sončna in polsončna lega, odporen je proti žuželkam, rastlinskim boleznim in onesnaženemu zaku. Zelo dobro uspeva tudi ob najbolj prometnih ulicah v velemestih.

Pri nas ni samonikel, vendar ga kot zelo lepo, zanimivo in zato priljubljeno okrasno drevo sadimo po vsej Sloveniji. Pogost je tako na javnih površinah, parkih kot v zasebnih vrtovih.

Dekorativen je zlasti jeseni, ko mu listi zlato porumenijo, najlepša pa so posamezna drevesa v konrastu s temnejšimi iglavci.

Tradicionalna kitajska medicina

Zdravilne lastnosti ginka je že pred tisočletji odkrila kitajska medicina, ko je njegove liste in semena uporabljala pri zdravljenju kašlja, bolezni mehurja, driski, uhajanju urina, predvsem pa za boljšo prekrvavljenost možganov, za kar ga Kitajci imenujejo kar drevo spomina.

Najpomembnejše učinkovine v listih so flavonoidi, biflavonoidi, proantocianidini in terpeni, predvsem diterpentrilaktoni (ginkgolid A, B, C in J) in seskviterpentrilaktoni (bilobalid). Flavonoidi in biflavonoidi olajšajo oblikovanje prostaciklinov, ki zavirajo združevanje trombocitov v skupke in širijo žile. Pospešujejo tudi tvorjenje dušikovega monoksida (NO), ki prav tako pripomore k širjenju krvnih žil. Dodatno zavirajo encim za sintezo prostaglandinov, ter ščitijo celično membrano krvnih žil pred prostimi radikali. Ginkgoloid B deluje kot antagonist faktorja aktivacije trombocitov, kar močno izboljša pretočnost krvi. Ginkgoloidu A in B, kot tudi bilobalidu ščitijo živčni sistem.

Učinkovine spodbujajo prekrvavitev možganov, izboljšajo presnovo energije in preskrbo s kisikom, zavlačujejo degenerativne možganske procese in izboljšajo sposobnost učenja in uspešnost spomina.

Za boljšo koncentracijo

V Evropi zdravila z izvlečkom iz ginkovih listov najpogosteje uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje kognitivnih motenj, motenj pomnenja (demence) in koncentracije. Izvleček iz ginkovih listov je dokazano učinkovit tudi pri šumenju v ušesih in vrtoglavici. Nekatere raziskave kažejo, da lahko pozitivno vpliva na motnje spanja in nihanje razpoloženja. Uporaba je možna tudi pri periferni arterijski bolezni, ker izboljša prekrvavitev perifernih telesnih delov.

Izboljšuje spomin, koncentracijo in druge miselne sposobnosti. Uporabljajo ga tako starejši kot mlajši.

Pripravek na osnovi ginka priporočajo pri lajšem pojemanju spomina in intelektualnih sposobnosti, pri nerazpoloženju, vrtoglavici, šumenju v ušesih, motnjah spanja in pri začetnih motnjah prekrvavitve okončin.

Uporaba pripravkov z ginkom je po svetu zelo razširjena. Prav zaradi veličastne preteklosti, trdoživosti, lepote, pa tudi zaradi njegove prihodnosti je dvokrpi ginko vreden pozornosti in spoštovanja. Kdo ve, koliko zdravilne energije in znanja še skriva v sebi.

Paulina Šušek