Zdravje iz čebeljega panja

6 oktobra, 2020
0
0

Nekateri poklicni čebelarji, ki jim je doslej predstavljala prodaja medu glavni dohodek, so celo začeli opuščati svojo aktivnost, drugi pa iščejo rešitev v pridelovanju večjih količin cvetnega prahu, propolisa, matičnega mlečka, voska in apilarnila ter v raznih dopolnilnih dejavnostih, kot so vzreja matic, vzreja čebeljih družin za prodajo, čebelarski turizem in v apiterapiji.

Cvetni prah

Cvetni prah ali pelod postaja zaradi svojih hranilnih in zdravilnih lastnosti vse bolj priljubljen čebelji pridelek kot popolnoma naraven prehranski dodatek. V naši družini ga uživamo v vsako jutro dodanega v sadni solati. Sadja ne kupujemo, ker ga za lastne potrebe pridelamo dovolj sami. Letošnja sezona je ena najbogatejših, kar jih pomnim. Ker vsega sadja ne moremo pojesti sproti, viške na različne načine predelamo ali jih zamrznemo, da jih lahko uporabimo v hladnejšem obdobju leta.

Cvetni prah pobiram iz smukalnikov vsak večer, ga očistim in ga takoj globoko zamrznem.

Nikoli ga ne sušim, ker se zavedam, da bi s sušenjem uničil nekatere zdravilne učinkovine v njem. Vsako zrnce cvetnega prahu obdaja trda lupinica in ta bi postala s sušenjem še trša in zato teže prebavljiva. Sadni zajtrk pripravimo že zvečer in tedaj dodamo v vsako skodelico veliko žlico medu ter prav tako veliko žlico cvetnega prahu (približno 15 gramov). Če sadna solata ni dovolj sočna, ji dodamo svež jabolčni sok. Tega smo pridelali toliko, da ga bomo imeli vse leto, pa še za kis smo ga veliko pripravili. Zrnca čez noč v tekočini nabreknejo, trda lupinica se omehča in tako postane cvetni prah laže prebavljiv.

Matica je obkrožena z mladimi čebelami krmilkami, ki jo hranijo z matičnim mlečkom. Matica je obkrožena z mladimi čebelami krmilkami, ki jo hranijo z matičnim mlečkom.

Čebelji kruhek ali izkopanec

Morda bomo letos izjemoma uporabili kot dodatek k sadni solati čebelji kruhek ali izkopanec. To je tisti cvetni prah, ki ga čebele s čeljustmi zdrobijo, mu dodajo svoje encime in ga skladiščijo v celice; ko tam dozori (fermentira), ga čebele krmilke uporabijo pomešanega z medom za hrano ličink bodočih delavk in trotov. Čebelji encimi zrnca cvetnega prahu omehčajo do tolikšne mere, da jih nežne ličinke z lahkoto prebavijo.

Čebelji kruhek izkopavamo s posebno žličko. Za en kilogram tega pridelka moramo vložiti kar osem ur trdega dela.

Meni je letos uspelo tistim čebeljim družinam, ki so ga imele v obilju, nekaj satov, napolnjenih s čebeljim kruhkom, odvzeti in ga shraniti v hladilni komori. Kasneje, ko bo s čebelami manj dela, se bom spomnil nanje, toda čebeljega kruhka ne bom izkopaval po klasični metodi, ampak s pomočjo posebnega strojčka, ki mi ga je pred tremi leti podaril njegov izumitelj – litovski čebelar Gediminas Olsevičius na svetovnem čebelarskem kongresu v Istambulu. Teoretično lahko dobim z njegovo pomočjo v eni uri brez posebnega truda kar 20 kilogramov tega dragocenega čebeljega pridelka.

Matični mleček

Med potrošniki je že dolgo znana zdravilna in krepilna lastnost matičnega mlečka. Nanj so znanstveniki postali pozorni pred več desetletji, ko so opazili, da postanejo ličinke, hranjene z njim v času svojega razvoja v celicah, spolno razvite samice -matice, iz ličink, hranjenih z mešanico medu in cvetnega prahu, pa se izležejo spolno zakrnele čebele delavke.

Da ima matični mleček zares neko skrivnostno moč, so ugotovili tudi ob spoznanju, da uživa matica vse življenje samo matični mleček in da lahko živi tudi do šest let, čebela delavka, ki se hrani samo z medom in cvetnim prahom, pa v povprečju samo šest tednov poleti in šest mesecev pozimi.

In še en fenomen – ob tako bogati hrani lahko matica dnevno izleže med dva in tri tisoč jajčec, katerih skupna teža krepko presega težo same matice. Podobne lastnosti ima najnovejša snov, ki smo jo začeli zadnja leta tudi pri nas uporabljati v apitetrapiji in ki ima svoj izvor v čebeljem panju. To je apilarnil. Pridobivamo ga iz sedem dni starih trotovskih ličink tako, da jih zmeljemo in iz zmlete mase iztisnemo njihov sok. Prvi v svetu so ga začeli raziskovati romunski znanstveniki in ugotovili, da vsebuje poleg fermentiranega cvetnega prahu tudi moškemu spolnemu hormonu – testosteronu – podobno snov. To odkritje jih je spodbudilo, da so začeli delali poskuse na parih, ki niso mogli imeti otrok in uspeh ni izostal. Redno jemanje apilarnila pri moških povečuje število spermijev, pospešuje njihovo mobilnost in zboljšuje libido, pri ženskah pa izboljšuje laktacijo ter zmanjšuje trajanje in intenzivnost klimakteričnih težav. Apilarnil ni tako obstojen kakor matični mleček, zato ga moramo najkasneje v pol ure zamrzniti, lahko pa ga zamešamo v med in ga potem shranjujemo v hladilniku.

V sadni solati pri nas ne smeta manjkati med in cvetni prah.  V sadni solati pri nas ne smeta manjkati med in cvetni prah.

 

Mešanica čebeljih pridelkov

V naši družini že skoraj deset let redno vsak dan poleg opisanega sadnega zajtrka uživamo mešanico medu, cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka. Mešanico jemljemo zvečer kakšne pol ure pred spanjem in sicer pol jušne žlice po osebi. V tem obdobju še nihče od članov družine ni zbolel za gripo ali za kakšnim resnejšim prehladom. Seveda pa je za dobro telesno odpornost potrebno še kaj drugega – predvsem uravnotežena prehrana, veliko sadja, zelenjave in gibanja na svežem zraku. To nam omogočajo vsakodnevna dela pri čebelah, v sadovnjaku in na naših zelenjavnih vrtovih v Ljubljani ter na Primorskem.

Franc Šivic

Oznake