Priprava na spomladansko veselje

14 septembra, 2020
0
0

Poleg tulipanov, narcis in hijacint med najbolj veličastne spomladanske čebulnice sodijo okrasni luki.

Luki so združeni v rod Allium, ki je dobil ime po latinski besedi za česen. Predstavniki lukov so razširjeni predvsem v zmerno toplem pasu severne poloble, najdemo pa tudi redke izjeme, kot so na primer Allium juncifolium iz Čila, Allium sellovianum iz Brazilije in Allium spathaceum iz tropske Afrike. Rod zajema približno 750 vrst, čeprav lahko pri različnih avtorjih zasledimo tudi precej manjše ali večje število. 

Med največje predstavnike lukov spadajo vrste A. giganteum, A. hollandicum in A. aflatunense, ki zrastejo več kot meter visoko.

Sorta A. hollandicum ‘Purple Sensation’ požene na dolgih neolistanih steblih cvetoče krogle, polne majhnih cvetov, ki v pozni pomladi lebdijo dober meter nad gredami. Še višja socvetja poženeta orjaški luk (A. giganteum) in sorta ‘Gladiator’. V začetku junija se njihova socvetja dvigujejo več kot 1,2 metra nad tlemi.

V rodu lukov pa imamo tudi številne nižje vrste, ki pa jim nikakor ne manjka privlačnosti.

Še posebej zanimive so vrste A. roseum, A. sphaerocephalon in A. vineale, ki v glavicah poženejo zračne čebulice. Če jih previdno odstranite in posadite, jih lahko vzgojite v odrasle rastline.

Kako jih gojimo
Okrasni luki najbolje uspevajo na sončnem rastišču, zaščitenem pred premočnim vetrom. Najraje imajo dobro odcedna tla, na katerih se voda ne zadržuje dolgo. Le redke vrste okrasnih lukov se dobro počutijo tudi na hladnejšem in vlažnejšem rastišču. Med slednje spada na primer zlati luk (A. moly).

Pri izbiri mesta za sajenje okrasnih lukov se izognite tudi sveže pognojenim tlem. Čeprav okrasni luki nimajo radi prekomerne količine hranil, pa je potrebno na peščenih tleh v sadilno jamo vseeno dodati še mineralno gnojilo.

Okrasne luke posadimo zgodaj jeseni, pri čemer čebulice posadimo na globino, ki ustreza štirim širinam čebulice. To je zelo preprosto pravilo, ki nam pomaga, da ne glede na velikost rastline, čebulice lukov vedno posadimo na pravo globino. Pri manjših vrstah, denimo rožnati luk (A. roseum) pustimo med rastlinami 8-10 cm razmika, pri večjih predstavnikih rodu pa naj bo med rastlinami vsaj 20 cm prostora.

Če želite rastline vzgojiti iz zračnih čebulic, jih posadite približno centimeter globoko v vlažen, a dobro odceden substrat. Med čebulicami pustimo 2,5 cm prostora.

Na gredi okrasne luke posadimo v osrednji del ali ozadje grede. Na ta način bodo druge trajnice zakrile neugledno listje okrasnih lukov, ki navadno začne rumeneti že v času cvetenje.

Okrasni luki v loncih
Številni okrasni luki se odlično počutijo tudi v loncih in koritih. Kot substrat uporabite večnamenski substrat, ki mu primešate še nekaj grobega peska.

Rumeneče listje lahko zakrijte tako, da lonec postavite za lonce z drugimi rastlinami. Na ta način ne boste videli neugledne listne rozete, medtem ko se bodo socvetja lukov še vedno dvigovala nad preostale lonce in krasile teraso.

Večje sorte, denimo ‘Globemaster’, potrebujejo več prostora in tako tudi večji lonec. V lonec premera 60 cm lahko posadite tri do štiri čebulice večjega luka. Manjše vrste lukov, kot so na primer A. moly, A. senescens in A. uniflorum pa lahko posadite tudi v manjše lonce ali korita in jih kombinirate s plamenkami ali z nižjimi okrasnimi travami.

Težave z luki
Okrasne luke pestijo enake težave kot njihove uporabne sorodnike na zelenjavnem vrtu. Med te spadajo bela gniloba čebule in čebulna muha. Vseeno pa se te bolezni in škodljivci na okrasnih gredah redkeje pojavijo.

Okrasni luki pa lahko tudi sami povzročajo težave. Čemaž (A. ursinum) je npr. precej invaziven in bo ob ugodnih pogojih hitro prerasl gredo. Rastlina se hitro množi s pomočjo zarodnih čebulic, ki jih je težko odstraniti iz tal, v kolikor bi želeli rastlino zatreti.

Matevž Likar