Mali mediteranski ali tropski kotiček

2 septembra, 2020
0
0

Za balkon ali teraso lahko izbiramo takšne rastline, ki sicer v notranjosti Slovenije ne bi prezimile. Ko ozelenjujemo balkon, laže pustimo domišljiji prosto pot.

Če kupite nekaj rastlin, ki vas spominjajo na morje in tople kraje, ter jih posadite na balkon, se boste doma počutili lepše, bolj sončno in poletno. Misel na tople kraje, kjer navadno preživljate dopust, vas bo napolnila z energijo.

Pobeg iz realnosti je na dosegu vaše roke. Zdi se, da balkoni in strehe kot ločeni svetovi prav kličejo po preobrazbi in spremembi in presenetljivo je, kakšen učinek lahko dosežete s samo nekaj rastlinami. Težko je spremeniti v nekaj eksotičnega vsakdanji vrt za hišo, obdan z ograjo, ki ponuja pogled na sosednji, prav tako vsakdanji vrt. Balkon ali streha pa je povsem nekaj drugega, je svet zase, brez motečih dejavnikov. Ker je že tako postavljen, da ga nič ne moti, gremo lahko do konca in si na njem ustvarimo svoj fantazijski svet, tropski ali mediteranski raj.

Mediteransko vzdušje

Obkrožite se z vonjem po pomarančah, narežite rezine svojih limon v džin s tonikom. Nikoli ne veste, morda pa vam bo uspelo okusiti tudi svoje olive. Nekatere zapeljive rastline so presenetljivo preproste za gojenje, spet druge, kot denimo citrusi, so lahko nekoliko težavne, vendar vam bo le z nekaj več pozornosti uspelo ustvariti svojo eksotično goščavo.

Vnesite mediteransko vzdušje in pobarvajte steno z belo ali rjavkasto oranžno barvo.

Omislite si ročno izdelane glinene posode ali temno modre zloščene lonce. Temo pobega lahko še dodatno poudarite tako, da med uporabne rastline pomešate čudovite neužitne in vročekrvne družabnike. Za mediteransko vzdušje izberite oleandre, zimzelene grme s koničastimi listi ter z rožnatimi, belimi, rdečimi, rumenkastimi cvetovi, geranije, sivke, hibiskus ali kroglasto oblikovane pušpane. Za bolj tropsko okolje izberite bambus, drevesne praproti, mesnate rastline, kot so bodičasta in sijajna ameriška agava (Agava americana) ali palme – vrste kanadski datljevec (Phoenix canariensis), palma konopljevka (Trachycarpus fortunei) ali pa cikas palma (Cycas revoluta), ki odlično uspevajo v loncih na balkonu.

Razen pušpana in sivke je treba druge rastline pred zimo prenesti v notranje prostore.

Rastline, primerne za eksotični balkon

Oljka

Ena najlepših rastlin te vrste je oljka. Gručava, ukrivljena stebla in srebrn oblak, koničasti listi teh rastlin so hortikulturni glasniki vročega podnebja, ki nam takoj pričarajo slike prašnih italijanskih pobočij ali starodavnih grških gozdičkov. Pa vendar so te rastline presenetljivo odporne tudi v hladnejšem podnebju ter uspešno rastejo na mestnih balkonih in terasah na strehah tudi v Severni Evropi, kjer je prednost mila klima v mestih.

Oljke (Olea europea) so lepe in elegantne – najdite lastnika elegantnega balkona in velika verjetnost je, da bo nekje v kotu rasla oljka. Odporne so proti vetru, ne potrebujejo veliko nege in v istem loncu bodo zadovoljne več let ter ni jih treba veliko obrezovati. Če boste imeli srečo, bodo morda dozoreli tudi užitni plodovi.

Dobra izbira za balkon je dve leti staro standardno drevo, ki je tudi cenovno ugodno, vendar, če želite, da ima oljka videz zrele grčavosti, morate kupiti starejše drevo. Posadite ga na sončnem in pred vetrom zaščitenem mestu, najbolje v mešanico univerzalnega substrata. Sredi pomladi ga malo obrežite, da obdržite obliko, ali pa nekoliko močneje poleti. Od maja do septembra ga gnojite vsaka dva tedna s tekočim gnojilom. Presajajte ga vsako tretje ali četrto leto, vsakič v malo večji lonec, saj imajo oljke rade zbit koreninski sistem.

Pozimi so oljke presenetljivo odporne; normalno prenašajo nočne temperature do -3 C in občasno celo do -7 C. Če padejo temperature še nižje, morate drevo zaščititi pred zmrzovanjem tako, da ga prekrijete z več plastmi vrtnarske koprene, lonec pa zavijete v zaščitno termofolijo.


Figa

Bujno razraščanje fige v loncu nudijo veličasten pogled; listi v obliki dlani dajejo čudovit vonj po figah, ko se jih nežno dotaknemo, še posebej ob vročih dnevih. Tu pa so še okusni sadeži, ki rastejo in se debeliko vse poletje, dokler skoraj ne počijo in končno pokažejo svoje sladko meso. Fige so popolne za gojenje v posodi, saj jim ugaja, če so njihove korenine utesnjene, in zelo preprosto jih je gojiti v obliki špalirja s privezovanjem vej k toplemu zidu.

V hladnejšem poletju je nezrele sadeže treba zaščititi tako, da prek vej narahlo namestimo »rokave« iz zaščitne termofolije – na vsakem koncu poskrbite, da ostane zaščita odprta, s čimer boste omogočili kroženje zraka.

Vse sadeže, ki so jeseni večji od velikosti graha, je treba pobrati, prav tako morate zgodaj poleti odtrgati poganjke, tako da ima vsaka veja samo pet listov.

Glede sorte se posvetujte v vrtnarijah, figo pa posadite v univerzalni substrat, pri čemer na znaša premer lonca vsaj 45 centimetrov. Postavite ga na sončno in pred vetrom zaščiteno lego. Rastlino dobro zalivajte, gnojite pa jo vsaka dva tedna skozi celotno rastno sezono.

Citrusi

Citrusi so priljubljena izbira za bolj eksotične vrtove na balkonih in strehah, saj dajo vrtu pridih glamurja. Vsako mestno obzorje je videti čudovito, ko ga opazujemo skozi zaslon pokončnih limon ali limet. Ko podrgnemo njihove liste, zavonjamo čudovit vonj po citrusih, ki pa ni primerljiv z vonjem njihovih cvetov, ki velikokrat poganjajo vse leto. Istočasno tako cvetijo kot zorijo, tako da imamo na rastlini vse, kar si želimo. Potrebujejo vroč in pred vetrom zaščiten prostor, če želimo, da sadeži dozorijo.

Kateri citrus izberemo? Grenki pomarančevec je eden najodpornejših citrusov, saj krajša obdobja pozebe prenese tudi nezaščiten. Drevo preneha rasti in izgubi liste, če se temperatura spusti pod 12 C, vendar bo spomladi pognalo nove poganjke. Najbolje bo uspevalo, če ga boste postavili ob južno steno.

Cvetovi se pojavijo spomladi in spremenijo krošnjo drevesa v oblak dišečih belih cvetov, vendar se pazite dolgih ostrih trnov. Sadeži so pregrenki, da bi jih lahko jedli, lahko pa iz njih naredite marmelado ostrega okusa.

Kalamodin je morda najboljša izbira za začetnike. Ta svetleča drevesa neprestano poganjajo cvetove močnega vonja, ki se razvijajo v majhne okrogle sadeže, ki so sicer prekisli, da bi jih lahko pojedli surove, lahko pa iz njih naredimo pikantno marmelado. Prav tako jih lahko narežete na rezine in dodate različnim hladnim pijačam. Največja prednost kalamondina (xCitrofortunnela microcarpa) je, da je to edini citrus, ki je pozimi srečen v topli dnevni sobi, lahko ga tudi vse leto gojimo v stanovanju.

Med citrusi, ki jih lahko gojimo, so še mandarine, kumkvat, satsume, klementine, limone, pomaranče, limete ali grenivke. Razlikujejo se po zahtevnosti gojenja in občutljivosti za mraz.

Marjeta Hrovatin

Oznake