Por za zimsko pridelavo

18 avgusta, 2020
0
0

Za razliko od čebule in šalotke ima por ploščate liste. Nekateri ga na prvi pogled zamenjajo s česnom, ki ima prav tako ploščate liste, so pa listi pora precej širši, bujnejši in poleg tega še značilno sivozeleni ter precej bolj mesnati. Por je glede na uporabo enoletnica, saj ga pospravimo preden požene cvet. To se zgodi navadno po zimskem premoru, torej spomladi naslednje leto. 

Por ima med čebulnicami najblažji okus, ne peče in ob pripravi ne vzpodbuja izločanja solz. To je hkrati tudi vzrok za njegovo priljubljenost in praktično uporabo.


Uporaben vse leto

Pri poru uporabljamo dobro odebeljeno in obeljeno mesnato steblo. lahko uporabimo tudi mlade rastline. Pridelujemo ga za zgodnje poletje ali za pozno jesen in celo kot zimsko zelenjadnico. Za tako uporabo moramo sejati ali saditi različne sorte. Izbiro sorte prilagodimo letnemu času oziroma terminu pridelave. Za spomladansko poletno obdobje izberimo primerne spomladansko poletne sorte, ki ne prezimijo.

Za jesensko in zimsko pridelavo uporabimo sorte za ta letni čas, ker so prilagojene daljšemu času rasti čez zimo ter nizkim zimskim temperaturam.

Zimska pridelava

Če se želimo oskrbovati s porom tudi pozno jeseni in pozimi, moramo posevek zasnovati že poleti. Avgusta je za kaj takšnega še zadnji čas.

Če bomo sami vzgojili sadike ter del sadik posadili na grede na prostem, del pa v rastlinjak ali toplo gredo, bomo pridelavo pora zastavili za daljše časovno obdobje.

Če bo zima bolj mila, bo por v takšnih pogojih še prav dobro rasel in se razvijal. V zelo mrzli zimi pazimo zgolj na to, da nam vrtna tla tako na prostem kot v rastlinjaku ali topli gredi, ne zamrznejo do te mere, da pora ne bi zmogli izpuliti ali izkopati, ko bi ga želeli uporabiti. Če se to vseeno zgodi, potem takrat pora ne pulimo, ampak počakamo, da se zemlja otali.

S sadiko in presajanjem

Za zimsko pridelavo priporočamo sajenje močnih in dobro ukoreninjenih sadik s koreninsko grudo. Dobro je tudi, če sadikam, ko imajo oblikovane tri do štiri liste, te vsaj enkrat ali dvakrat prikrajšamo (porežemo konice listov), še preden jih bomo presadili na stalno mesto v gredo ali rastlinjak. Pozno poleti presajene sadike takoj prekrijemo vsaj s kopreno (vlakninasto prekrivko) ali še bolje s protiinsektno mrežo, saj jih s tem zavarujemo pred morebitnim naletom porove zavrtalke.

Ne pretiravajte z gostoto sajenja

Gostota sajenja ali razdalja sajenja v in med vrstami je odvisna od letnega časa in značilnosti sorte.

Dobro je vedeti, ali je sorta pora bujna ali zraste visoko ali pa ostane nizka in kompaktna. Vsem tem lastnostim prilagodimo sadilno razdaljo med sadikami tudi za zimski termin pridelave.

Sadilna razdalja v vrsti za gostejši sklop naj bo od 5 do 8 ter od 8 do 15 centimetrov za redkejši sklop. Manj bujne, košate sorte, ki so tudi bogato olistane, sadimo redkeje, tiste bujne ter višje rastoče sorte pora pa sadimo gosteje. Mnogi se odločijo za sadilno razdaljo med porovimi rastlinami, ki je večja od 15 centimetrov ali celo do 20 centimetrov.

Sajenje na tako veliko razdaljo ponuja veliko praznega prostora, ki ga priporočam izkoristiti za to, da rastline osipavamo z zemljo in tako še povečamo obeljenost spodnjega dela rastline.

Razdalja med vrstami pora pa naj ne bo manjša od 25 do 30 centimetrov.

 

Oskrba s porom pozimi

Zimski por z domačega vrta bo slasten in obilen, če boste upoštevali zgoraj napisane nasvete, predvsem da avgusta za sajenje izberete prezimno trdne sorte pora in ne poletnih sort, ki slabše prezimijo. Posajenega na dobro založena tla z osnovnimi rastlinskimi hranili bomo ob morebitni milejši zimi ali v mediteranski klimi v slovenskem primorju pridelali in pulili vse od decembra do poznega februarja. Takšna samooskrba pa bo vsem v veliko zadovoljstvo.

Igor Škerbot

Oznake