Rastlinjak za različne namene

18 avgusta, 2020
0
0

Mnogi so del svojih zelenic namenili zelenjavnemu vrtu, prav tako je že kar nekaj občin našlo denar za urbane zelenjavne vrtove. Ker pa so poletja v zadnjih letih zelo nepredvidljiva in se prav letos še posebej boleče srečujemo z močnimi nalivi z vetrom in točo, mnogi razmišljajo o postavitvi rastlinjaka.

Zaščiten prostor ni le rastlinjak. Vrtninam lahko v neugodnih vremenskih razmerah pomagamo tudi drugače. Seveda pa je največja možna zaščita in prilagoditev vremenskih razmer potrebam vrtnin samo v rastlinjakih.

Rastline tako gojimo zaščitene v:

– rastlinjakih,

– toplih in hladnih gredah,

– tunelih,

– pod folijo ali agrokopreno,

– na okenskih policah,

– v zadnjih letih se je pri nas zelo razširilo pridelovanje vrtnin v loncih in posodah,

– na visokih gredah ali gomilah.

 

Uporabnost rastlinjaka

Rastlinjak naj ne bo namenjen samo pridelavi paradižnika. Koristen in uporaben je tudi za številne druge stvari. Da se boste lažje odločili za rastlinjak, vam povemo, za kaj vse ga lahko še uporabljamo.

            

Podaljšana sezona

Najpogosteje v njem gojimo vrtnine in tudi cvetlice v podaljšani sezoni: zgodaj spomladi in pozno jeseni. Tako imamo lahko paradižnik, kumare in še kaj med prvimi, kar mnogim veliko pomeni. Seveda pa ne gre pri tem samo za plodovke, v rastlinjaku imamo lahko zelo zgodne solatnice, korenovke, čebulo, stročji fižol, prav tako pa lahko tudi zelo pozno v njem pridelujemo najljubše vrtnine. Vsi, ki vas zelo zgodaj spomladi zasrbijo prsti in se zgodaj odpravite na zelenjavni vrt, boste v rastlinjaku lahko zgodnji, na prostem pa ne prezgodnji, kar se dogaja zdaj. Delo v rastlinjaku se lahko začne že v januarju.

Lastna vzgoja sadik

Lastna vzgoja sadik je lahko kar velik prihranek. Samo v rastlinjaku lahko že zgodaj spomladi vzgojite kakovostne sadike. Seveda ne pravim, da sadik ne moremo vzgojiti na okenskih policah in v zimskih vrtovih, a tam je zanje premalo svetlobe.

         

         Če kupimo prav vse sadike, ki jih na vrtu potrebujemo, lahko tak nakup pomeni dokaj visok strošek.

Pa vendar se lahko da veliko vrtnin, tudi tistih, za katere si ne morete misliti, vzgojiti prek sadik. Pri mnogo zelenjadnicah se danes odločamo za hibridno seme, saj nam zagotavlja stabilnejši in višji pridelek, predvsem pa bolj zdrave rastline. Hibridno seme je lahko zelo drago, za vzgojo vrtnin prek sadik pa porabimo veliko manj semena, torej z vzgojo sadik prihranimo tudi pri nakupu semena.

Neposredna setev zelenjadnic zahteva veliko več nege kot vzgoja sadik. Že sam vznik je lahko težaven, saj sejemo na prosto in je običajno drobno, nežno seme prepuščeno milosti in nemilosti vremena, dežja, suše, vetra, vročine, mraza …

Seme v zaščitenem prostoru na toplem kali bolje, enakomerneje, rastline pa prihranijo svojo energijo za poznejšo rast in pridelek, saj se s krutostjo narave in vremena ne borijo že kot negodni, majhni sejančki.

V rastlinjaku lahko prezimujemo tudi mnoge posodovke, za katere garaže ali kleti niso najbolj idealna prezimovališča.

Pod mizami lahko ustrezno zavarovane hranimo tudi gomolje poletnih čebulnic, dalij, kan in gladiol.

Jeseni v rastlinjake prestavimo tudi endivijo, radič, kitajski kupus, zelje, če nas na prostem preseneti zimski mraz, saj tam te rastline lahko skladiščimo veliko dalj časa.

V rastlinjaku si lahko omislimo in lažje izpeljemo domačo zasipnico za hranjenje korenovk.

Tudi za sušenje doma pobranega semena, čebulnic in gomoljev, populjenega česna in čebule ter poreznaih zelišč in dišavnic so idealni prostori pod mizami v rastlinjaku ali pa za ta namen zasenčimo dal rastlinjaka.

Uporaben je tudi za kalitev zgodnjega krompirja, dalij, gomoljnih begonij in kan spomladi.

Kaj vse od tega si boste želeli početi v rastlinjaku, je smiselno razmisliti, preden se lotite dela. Kljub temu pa je zame največji pomen rastlinjaka ravno pridelovanje vrtnin, jagod in zelišč izven sezone, torej zgodaj spomladi in pozno jeseni.


Gretje, zalivanje in velikost objekta

Če ste se odločili samo za poletno pridelavo vrtnin, ne potrebujete gretja, zato ni treba razmišljati o tem, kako boste do rastlinjaka spravili energijo za gretje – najpogosteje je to elektrika. Druga stvar je namakanje. V rastlinjaku je zelo težko pridelati kakovosten pridelek, če lahko zalivamo samo, da vodo redno prinašamo od drugod, mnogi celo z zalivalkami. Imeti morate urejeno namakanje. To pomeni, da si morate za rastlinjak izbrati takšen prostor, kamor boste lahko napeljali vodo tako, da bo čim manj težav z njo pozimi – zmrzovanje. Razmisliti je potrebno tudi o velikosti rastlinjaka.

Pridelek zelenjave v rastlinjaku je večji kot na prostem, kar pomeni, da potrebujete manj rastlin za enak pridelek.

Računati je treba na prostor za samokolnico, s katero v rastlinjak pripeljemo kaj ali odpeljemo iz njega, rastline tudi ne rastejo povsem ob robovih rastlinjaka, ker tam lahko pride do opeklin rastlin, saditi ne začnemo povsem na vhodu in podobno. Na vse to je treba misliti pri načrtovanju dimenzij objekta. Objekt naj ima dobro urejeno zračenje; to je potrebno tako zaradi zniževanja temperatur kakor tudi zaradi zniževanja zračne vlage v rastlinjaku. Rastlinjak naj ima vsaj dve prezračevalni odprtini, spredaj in zadaj. Če boste rastlinjak uporabili tudi za vzgojo sadik, razmišljajte o gretju, saj mnoge vsaj dva do tri mesece potrebujejo dodatno toploto. Tudi vodo za zalivanje je treba ogrevati.

Rastlinjak izkoristimo v največji možni meri. Uporabljajmo ga tako pozimi kot poleti, v njem pridelajmo tudi zelenjavne sadike.

Tako bomo prostor najbolje izkoristili, naredili veliko zase in svoje zdravje, pogosto tudi privarčevali, obenem pa najbolj pravilno pridelovali naše rastline. V tem primeru se moramo nujno odločiti za rastlinjak, ki vzdrži tudi večje količine snega, izbor ogrodja in kritine mora biti premišljen, da nam bo rastlinjak služil vrsto let.