Urejeni majhni vrtovi

29 julija, 2020
0
0

Ko te rastline zrastejo, jih je težko presajati. Spodaj opisane rastline so primerne za manjše vrtove in atrije, med njimi so majhni grmi in nizka drevesa. V nadaljevanju so naštete tudi nekatere trajnice in čebulnice, čeprav si te rastline lahko poljubno izberete, saj med njimi ni takih, ki bi z leti povzročile težave, kakršne lahko povzročijo lesnate rastline.

Grmi

Metličevje (Cytisus scoparius) je grm, ki zraste do dva metra visoko in ima košato krošnjo. Cvetovi so dišeči, njihova barva je lahko rumena ali temno rdeča, odvisno od sorte. Cveti od maja do junija. Zelo dobro uspevajo na sončnih rastiščih z rodovitnimi in dobro odcednimi tlemi. Razmnožujemo jih z delno olesenelimi potaknjenci konec poletja. Pozimi jih je potrebno zaščititi pred mrazom. Rastlina je strupena.


Bradatec (Caryopteris x Clandonensis) v višino zraste do enega metra, ima pokončno rast s številnimi poganjki. Cveti temno modro od avgusta do oktobra. Potrebuje sončno rastišče in rodovitna tla. Ker je odporen ptoti mrazu, pozimi ne potrebuje zaščite. Spomladi ga močno obrežemo. Razmnožujemo ga poleti s potaknjenci.

 
Japonska kutina (Chaenomeles japonica) je majhen in košat grm z razprostrto krošnjo, ki zraste v višino do enega metra. Ima trnaste veje in cvetove živo rdeče ali oranžne barve. Cveti od aprila do maja. Potrebuje sončno rastišče in odcedna tla. Japonska kutina je prezimno trdna in zato ne potrebuje zaščite, občutljive pa so za ožige in klorozo.

 

Tribarvna vrba (Salix integra »Hakuro Nishiki«) zraste do enega metra in pol visoko. Ima gosto okroglo krošnjo, z lepimi listi, ki so sprva obarvani rožnato, pozneje se obarvajo zeleno, pozimi pa so oranžno rjavi do rdeči. Ustrezajo jim svetla in vlažna rastišča. Poleti jih razmnožujemo z delno olesenelimi potaknjenci. Za zmrzal niso občutlijve, imajo pa veliko škodljivcev, med najpogostejšimi so gosenice in uši.

Vajgela (Weigela florida) zraste do tri metre visoko. Odrasle rastline so nekoliko usločene in veje se rahlo povesijo. Cveti od maja do junija. Cvetovi so lijaste oblike in rožnate do temno rdeče barve. Ustrezajo jim sončna in humusna rastišča. Razmnožujemo jih poleti z neolesenelimi potaknjenci. Vajgele so prezimno trdne.

Pušpan (Buxus) je počasi rastoč grm s podolgovatimi ali ovalnimi in temno zelenimi bleščečimi listi. Cvetovi so neopazni in nimajo okrasne vrednosti. Dobro uspevajo na sončnem rastišču in tudi v delni senci. Uspevajo v vseh vrstah tal, ki morajo biti dobro odcedna. Spomladi je potrebno rastlino prirezovati, da vzpodbudimo rast stranskih poganjkov. Pušpan razmnožujemo poleti z delno olesenelimi potaknjenci. Zadnja leta ima uničujočega škodljivca, pušpanovo muho.

Modra smreka (Picea glauca ‘Echiniformis’) je pritlikav iglavec z okroglo, kompaktno in na vrhu potlačeno krošnjo. V višino zraste do pol metra v širino pa približno do enega metra. Ima zelo lepe modro-zelene iglice. Potrebuje polsenčno rastišče s kislimi in vlažnimi tlemi.

Drevesa

Ostrolistni javor (Acer platanoides ‘Globosum’) je manjše drevo, ki zraste do deset metrov visoko. Ima okroglo krošnjo, ki z leti postane zelo gosta. Listi so veliki, zeleni in krpati in jeseni se obarvajo rumeno. Potrebuje sončno in ne preveč vlažno rastišče. Javor je prezimno trden. Občutlijv pa je na javorjevo črno listno pegavost.

Robinija (Robinia pseudoacacia ‘Umbracolifera’) zraste v višino do šest metrov. Na koncu debla ima gosto razvejano okroglo krošnjo. Svetlo zeleni listi so pernato deljeni in se jeseni obarvajo rumeno. Drevo raste zelo počasi in nikoli ne cveti. Ustrezajo jim sončna in suha rastišča. So prezimno trdne.


Bodika (Ilex) je pokončen grm, ki se z leti razraste v manjše drevo. Ima trde bodičaste in bleščeče temno zelene ali pisane liste. Bodika je dvodomna, kar pomeni, da se ne razvijejo ženski in moški cvetovi na isti rastlini. Zato moramo posaditi žensko in moško rastlino, če želimo, da se na ženski rastlini razvijejo črni, rdeči ali rumeni plodovi, ki krasijo rastlino pozimi. Pisanolistne bodike dobro uspevajo na sončnih rastiščih, rastline s temno zelenimi listi pa dobro uspevajo tudi v senci. Pomembno je, da so tla rahla in neapnenčasta. Vse vrste bodik slabo prenašajo presajanje, dobro pa prenašajo obrezovanje in obsekavanje na koncu pomladi. Če so temperature pozimi zelo nizke, lahko bodika odvrže liste. Razmnožujemo jih lahko spomladi s semeni ali pa z delno olesenelimi potaknjenci od konca poletja do začetka zime.

Trajnice
Trajnice so zelo obsežna skupina rastlin. So različnih velikosti, nekatere med njimi so primerne za sončne lege (vrtnice, rudbekija, perunike) nekatere za senčne (hosta, praprot), nekatere imajo okrasne liste (bršljan, hosta, razne okrasne trave) nekatere cvetove (vrtna kresnica, plamenka, rudbekija) ali pa kar oboje (lupina, potonika, hosta). Priporočljivo je, da izberete takšne, ki dolgo cvetijo in ki ustrezajo tipu tal.

Čebulnice

Čebulnice, ki cvetijo spomladi, so prve cvelice, ki prinesejo barve v vrt. Najpogostejše spomladi cvetoče nizke čebulnice so mali in veliki zvonček, žafrani, vetrnice in hrušice. Za njimi cvetijo tulipani in narcise, katerih barva in velikost sta odvisni od sorte. Poznamo tudi poletne čebulnice, kot so gladiole in lilije, ki se prav tako razlikujejo po višini, barvi in strukturi cvetov glede na sorto. Iz gomoljev poleti zrastejo tudi dalije živih barv, ki bogato in dolgo cvetijo.