Zaradi splošne priljubljenosti sivke in različnih možnosti uporabe prav gotovo ni čudno, da ta dišeča lepotica krasi številne vrtove že več kot dva tisoč let.

Mnogi cvetove sivke z latinskim imenom Lavandula angustifolia in drugih vrst ter sort, radi posušijo in hranijo v spomin na sončne poletne dni. Njeno eterično olje deluje pomirjajoče, v kozmetiki pa se uporablja za nego obraza, kot olje za telo ali šampon.

Uporaba sivke krepi živce ter obnavlja celice, pomaga pa tudi pri nespečnosti. Njen vonj nas spominja na Mediteran, s katerim povezujemo počitnice, čas brez skrbi. Če si želite, da vas ta vonj doseže še bolj pogosto, razmislite o tem, da bi vaš vrt začinili s sivko.

Kraljica Provanse, ki navduši tudi drugje

V Evropo je sivka prišla iz arabskih dežel in kmalu postala izjemno priljubljena in tudi visoko cenjena (zdravilna) rastlina. Izvor sivke kot gospodarsko pomembne rastline je danes predvsem v Franciji, Bolgariji in Maroku. Provansa je po izjemnih nasadih sivke dobro poznana in priljubljena turistična destinacija. Odprta krajina, potopljena v vijolično modro barvo sivke, ter topel, sladkoben vonj ustvarjata izjemno lepo doživetje, ki ga je vredno posnemati tudi pri premišljenem vrtnem oblikovanju, v kolikor si to posebej želimo. Ker sivka ni posebej zahtevna rastlina, je morda zato še bolj priljubljena.

Zasaditve s sivko

Za lastno uporabo jo brez težav lahko gojimo na sončnem delu vrta ali celo na balkonu. Na majhnem vrtičku se zelo lepo ujema z večino zelišč, še posebej z meto, timijanom, rožmarinom, žajbljem in meliso. Zelo lepa je kot (strižena) obroba zelenjavnega vrta ali večjih cvetličnih gredic.

V okrasni namen jo kombiniramo z belimi, rožnatimi, rumenimi ali oranžnimi cvetovi in zelenimi, modrikastimi ali sivimi listi trajnic in grmovnic. Pazimo, da z zasaditvijo ne delamo sence sivki, ki je ljubiteljica obilice sonca in toplote.

Za zastirko uporabljamo svetle materiale, najbolje droben bel prod. Pri upoštevanju zanimivosti po teksturah listov je dobro kombinirati z rastlinami, ki imajo večje in bolj grobe liste ali pa grmičke sivke dopolnimo z mehkimi travami in blazinastimi (cvetočimi) trajnicami, ki prizor zlijejo v akvarelno mehkobo.

Kombinacije z drugimi rastlinami

V vrtu, kjer pripovedujemo predvsem zgodbo sivke, se nam ni treba odpovedati drevju, saj lahko recimo z lipo (tako je tudi v Provansi) zelo lepo dopolnimo preostali prostor in sebi zagotovimo naravno senco.

Sivke v celinskem podnebju pogosto kombiniramo tudi z vrtnicami, pri čemer se je dobro odločiti za prevladujoč barvni odtenek cvetov vrtnic (na primer rumena ali rožnata) in nato uporabljamo sorte vrtnic v podobnih odtenkih osnovne izbrane barve ali pa izberemo le eno sorto vrtnic in nato več pestrosti poiščemo v naboru sivk.

Če je vrt majhen, naj bo kombinacij manj. Ustvarimo lahko neke vrste dvogovor ali izbran ritem ponavljanja v barvah in teksturah ali obliki rastlin in to bo verjetno povsem dovolj, saj lahko s preveliko pestrostjo zelo hitro presežemo občutek urejenosti. Od vzpenjavk so nepogrešljive kombinacije s trto, okrasno trto, sroboti in kovačniki. Kjer nam podnebje to omogoča, lahko uporabimo tudi pasijonko.

Toplota in odcedna tla

Sivka ni zahtevna rastlina, če ji lahko zagotovimo dovolj toplote in odcedna tla. Mnogo rastlin pozimi propade zaradi premokrih tal in ne zaradi mraza. Lepa je vse leto, še posebej, ko klasasta socvetja zadišijo in v vrt privabijo številne čebele in metulje.

Rastline lahko na nekaj let pomladimo z močnejšo spomladansko rezjo (konec marca), ko je nevarnost pozebe mimo, redno vsako leto pa jo režemo po končanem cvetenju (najkasneje septembra). Na obrezanih grmičkih vedno pustimo vsaj nekaj listov.

Ko iščemo primerno lokacijo za zasaditev sivke, upoštevajmo tudi to, da bo najbolj opazna na posebej izbranem mestu, kjer jo bomo lahko večkrat povonjali ali se je celo dotaknili.

Kristina Ravnjak