Limone z domačega drevesa

18 junija, 2020
0
0

Podlago lahko vzgojimo sami. Trilistni limonovec (Poncirus trifoliata) je za vzgojo limon v posodi najslabši, ker je zelo zahteven in povzroča motnje v stikih s cepljenim delom drevesa, ima pa eno dobro lastnost, dobro prenaša nizke temperature. Toda za limonovce, ki jih nameravamo imeti od začetka do konca v zaprtem prostoru (življenjska doba limonovca je okoli 20 let), so primernejše podlage Citrus aurantium, Citrus sinensis, še najboljpa podlaga, vzgojena iz semena limonovca, Citrus limonum. Ta je namreč že od vsega začetka prilagojena zaprtemu prostoru, zato nam ob vedno enakem ravnanju ne bo povzročala težav. Zelo lepo uspeva v raznih galerijah in avlah, kjer temperatura pozimi ne pade pod 4 in se ne dvigne nad 15 stopinj Celzija. Neposrednih sončnih žarkov ne prenaša dobro. Najboljše so južne, vzhodne in zahodne lege, vendar, kot že omenjeno, brez neposrednih sončnih žarkov.


Opraševanje ni potrebno

Izbrati je treba sorte, ki so že prilagojene gojenju v zaprtih prostorih. Lizbona je po poreklu iz Kalifornije, z bogato redko trnasto krošnjo, dobro prenaša suh in pregret zrak. Rodi bogato, plodovi vsebujejo več vitamina C kot druge sorte. Kot bolj ali manj vsi limonovci raste in cveti vse leto, tako da lahko na krošnji najdemo zrele in razvijajoče se plodove, cvetove, ki zelo lepo dišijo, in popke. Mesečnik prav tako raste in cveti vse leto. Ni občutljiv. Enako je z grozdastim limonovcem; plodove oblikuje na koncu vejic, od koder tudi ime.

Opraševanje ni nujno potrebno. Iz neoprašenih nastavkov se razvije partenokarpni plod brez semena. Užiten in lep pa je prav tako. Še to: plodovi se drevesa trdno držijo, zato jih ne trgajmo, temveč odrežimo s škarjami.

Pri temperaturah z limonovcem raje ne tvegajmo pod -6 in nad 20 stopinj Celzija. V prvem primeru propade najprej krošnja, nato pa še steblo, v drugem pa se v suhem zraku tako poveča izhlapevanje, da odpadajo listi in popki. Paziti je treba tudi na temperaturo zemlje, saj pod 12 stopinj Celzija korenine niso več zmožne vsrkavati hranilnih snovi.

Odceden substrat

Premer in višina posode naj bosta 10 do 15 cm za sejance, za starejša drevesa pa 40 do 50 cm. Na dnu naj bo najprej drenaža iz debelejšega peska, zemljo pa namešamo iz 1/3 vrtne zemlje, 1/3 zrelega hlevskega gnoja in 1/3 peska. Srčno korenino skrajšamo ali še bolje zvijemo. Zalivamo (ne preveč, zemlja mora biti vlažna, ne pa mokra) in redno orošujemo liste. Po potrebi obrišemo z njih tudi prah. Najboljši dokaz, da z njimi pravilno ravnamo, je svežina listov. Morebitno skorjo na zemlji zaradi zalivanja rahljamo, lahko pa postavimo lonec tudi na podstavek v krožniku z vodo, saj rastlina ne sme stati v vodi. Dognojujemo sproti.

Najbolj primerno je, da bi bilo deblo visoko 20 cm, tam pa naj bi se začele veje. V ta namen pustimo 4 poganjke s 5 do 6 popki na različnih straneh. Če se ne razvijejo, zarežemo v lubje nad popkom do kambija, da prekinemo pretok soka in iz popka se bo razvil poganjek. Obrežemo jih, ko olesenijo do 30 cm, krošnjo pa oblikujemo tudi z zvijanjem vej in vejic. Zvijamo tudi vodene poganjke, obrežemo le stranske poganjke na njih.

Limonovca ne obrezujemo prepogosto, največkrat to sploh ni potrebno. Jeseni pinciramo vrhove, da prezimijo le zreli deli.


Spomladi pognojimo

Spomladi, ko se začne najbujnejša rast, rastlino pognojimo. Morda se vam bo zdelo, da se analiza zemlje za lonec ali dva ne izplača – pa se. Drevesce nam bo hvaležno. Ne spreminjajmo prehitro prezimovališča v stalno bivališče, temperatura naj bo okoli 17 stopinj Celzija, prepih ji ne ustreza. Če je zelo vroče, naj bo rastlina v polsenci. Seveda bo nekaj plodičev zagotovo odpadlo, tako se rastlina brani pred preobremenitvijo, morda ji ne ugaja okolje, pa tudi preveč dobrega je lahko škodljivo.

Drevesce lahko presajamo v vsakem letnem času, le v najbujnejšem razvoju cvetov in plodov ne. Presadimo v posodo, ki naj bo širša in višja. Zalivamo po malem in pogosteje, da voda pomaga zapolniti praznine in zemlja tesneje objame koreninski splet. Pazimo, da rastline pri presajanju ne poškodujemo.

Cepljenje

Limonovec cepimo kadarkoli v letu, ko je podlaga debela okrog enega centimetra – pri debelejših ali tanjših cepljenje ni tako uspešno. V podlago zarežemo z ostrim nožem rez v obliki črke T, odgrnemo lubje od kambija ter potisnemo ovalno odrezan brst v dobljeno razpoko, dolgo okrog 2 do 2,5 cm, široko pa za približno polovico dobljene podlage. Okulirani brst povežemo z rafijo od spodaj navzgor, nato pa odrežemo podlago nad cepljenim mestom, tako da ostane dovolj visok štrcelj, da bomo nanj privezali lahko lomljivi cepljeni poganjek. Ko oleseni v višini 10 cm, odstranimo še štrcelj in rano zamažemo s cepilno smolo.


Nadloge, ki pestijo limonovec

Tudi limonovec napadajo škodljivci in bolezni. Med škodljivci jih pogosto napadeta kapar in volnata uš. Škodo na rastlini povzročata s sesanjem rastlinskih sokov.

Kaparji izločajo medeno roso, na kateri se na listih pojavi gliva, ki povzroča sajavost na listih. Močan napad kaparjev lahko rastlino dodobra izčrpa ali celo uniči. Kaparje in volnate uši lahko zatiramo z ustreznimi sistemičnimi insekticidi ali oljnimi pripravki.

Zelo pogoste so tudi pršice, ki se rade naselijo pri suhem in vročem ozračju. Listne uši so redke, se pa pojavijo na mladih listih. Kot fiziološka motnja se pojavi listna bledica – kloroza, kar je posledica nedostopnosti železa iz substrata zaradi prevelike vsebnosti kalcija (zalivanje z vodovodno vodo in neustrezen substrat).

Citruse prezimujemo v svetlem prostoru pri temperaturi 10 do 15 stopinj Celzija. Jeseni in spomladi, ko rastline prenašamo iz oziroma v zavarovan prostor, pazimo, da ni prevelikih temperaturnih razlik. Tako temperaturna razlika kot razlika v osvetlitvi vplivata na rastlino tako, da ta odvrže liste. Spomladi se sicer ponovno olista, a jo to oslabi.

Marjeta Hrovatin