Rastlina je dobila ime iz grških besed: agape – ljubezen in anthos – cvet. Tako bi jo lahko poimenovali tudi ‘ljubezenski cvet’ ali ‘cvet ljubezni’.

Poznanih je sedem različnih vrst afriških lilij, in sicer: Agapanthus africanus, A. campanulatus, A. caulescens, A. coddii, A. inapetus, A. praecox, A. walshiic. V hortikulturi večinoma uporabljajo dve ali tri vrste, in sicer A. africanus, A. campanulatus in A. paecox. Pri nas sta zanimivi in tudi najbolj primerni za naše klimatske razmere A. africanus in A. praecox ter njune sorte.

V senci manj cvetov

Afriška lilija ima mesnate, rizomom podobne korenine. Listi so pri nekaterih vrstah lahko zimzeleni, pri drugih pa odmrejo. Nekatere vrste so prezimno trdne, druge so napol prezimno trdne. Prezimno trdne vrste izvirajo iz predelov Afrike, kjer je prisotna zima ali pa so celo leto prisotne padavine. Ostale vrste izvirajo iz predelov Afrike, kjer so suhe zime in vlažna poletja.

Afriške lilije so najbolj zanimive zaradi okroglih socvetij, ki so sestavljeni iz 20-100 cevastih do zvončastih cvetov. Cvetovi so različnih barv – od vijolične, modre do bele. Cvetijo od zgodnjega poletja do zgodnje jeseni – odvisno od vrste in sorte.

Listi so zanimivi v času, ko rastlina ne cveti. Nekatere afriške lilije imajo mesnate liste, druge imajo podobne travnim. Barva listov je lahko temno zelena do modro-zelena. Nekatere vrste pa imajo tudi pisane liste z belimi ali bež progami.

Afriške lilije lahko zrastejo v višino od 45 do 120 cm – odvisno od vrste in sorte. Pritlikave vrste zelo lepo uspevajo v posodah, kjer tudi zelo bogato cvetijo.

Afriške lilije uspevajo v hranilni, dobro odcedni, ampak vlažni zemlji. Najlepše uspevajo na polnem soncu. Glede pH zemlje niso občutljive, razen vrsta A. africanus, ki ima raje nekoliko kislo zemljo. Rastlino je najbolje posaditi spomladi na mesto, kjer ni sence. Na senčnem mestu bo rasla manj bujno, imela bo več listja in razvila manj cvetov. V rastni sezoni je potrebno redno vzdrževanje vlage, saj bomo s tem tudi vzpodbudili cvetenje. Če želimo, da bodo prihodnje leto ponovno bogato cvetele, jim lahko odstranimo odcvetela socvetja in tako preprečimo tvorbo semena, ki rastlino slabi. V dobi mirovanja jo zalivamo manj pogosto, saj bi lahko vzpodbudili prezgodnje cvetenje.

Pozimi afriške lilije zaščitimo pred mrazom tako, da jih pokrijemo z suhim listjem ali kakšno smrekovo vejo (nekje od 15 do 20 cm). Če rastejo v posodah, jih čez zimo umaknemo v hladne rastlinjake ali hladnejše prostore v hiši.

Razmnoževanje z delitvijo

Afriške lilije najlaže razmnožujemo z delitvijo. Najbolj primeren čas za delitev je spomladi in zgodaj poleti. Če ta čas zamudimo, lahko to storimo zgodaj jeseni po cvetenju. Pri deljenju rastline smo pozorni, da je v vsaki na novo pridobljeni rastlini dovolj rastnih vršičkov. Če delimo prepogosto, rastlina slabše cveti. Delimo jo vsake štiri do šest let in razdelimo na dva do štiri dele.

Afriške lilije lahko razmnožujemo tudi s semeni, a ne sort, ker to ne bo uspešno. Sorte bomo obdržali le z delitvijo rastline. Semenske stroke poberemo jeseni, ko se obarvajo rjavo. Prenesemo jih na toplo, da se odprejo in takrat poberemo seme. Seme hranimo v suhem in hladnem prostoru. Posejemo ga spomladi, ko dnevne temperature dosegajo 15 °C. Mlade rastlinice zaščitimo čez zimo ali jih imamo v neogrevanem rastlinjaku. Rastline vzgojene iz semena bodo zacvetele v drugem ali tretjem letu.

Težave z lilijami

Afriške lilije slabo prenašajo nizke zimske temperature (tudi tiste vrste, ki so bolj prezimno trdne). Slabše cvetenje in svetle proge na listih lahko povzroča virus. Takšne rastline je najbolje zamenjati. Afriška lilija lahko cveti slabše tudi zaradi suše. Če želimo, da bodo rastline bogato cvetele, moramo ves čas v vegetaciji vzdrževati primerno vlago. Tako bo rastlina cvetela tudi v prihodnji sezoni.

Napačna je razlaga, da rastline posajene v posode bolje uspevajo. Čeprav jim je prijetno v posodi, lahko zaradi preraščenosti ali prevelike delitve rastline manj cvetijo. To lahko rešimo, tako, da preraščeno rastlino spomladi presadimo, jo dobro zalijemo in ji dodamo hranila.

K manjšemu cvetenju afriških lilij lahko prispevajo tudi preveč sence, mrzlo vreme in pomanjkanje zimske zaščite.

Pretople zime lahko vodijo k prezgodnjemu cvetenju. Cvetovi bodo manjši in manj atraktivni.

Agapanthus africanus

A. africanus ima zimzelene liste in bogata socvetja. So modre barve, združeni v okrogla socvetja in spominjajo na lijake. Cveti od julija do konca avgusta – odvisno od sorte. Cvetovi dosežejo višino od 60 do 90 cm. Najbolje se obnese kot posodovka in če je posajena v velikih skupinah.

Najbolje uspeva na polnem soncu, v hranljivi in vlažni, a dobro odcedni zemlji. pH zemlje naj bo rahlo kisel ali kisel.

V vročih poletjih ji ustreza tudi delna, a svetla senca. Rastlini je potrebno zagotavljati vlago v času, ko cveti oziroma skozi celotno vegetacijsko sezono. V času, ko je rastlina v mirovanju, je ne zalivamo prepogosto.

Čez zimo potrebuje dobo mirovanja. Če je posajena v posodo, jo je najbolje umakniti v neogrevan rastlinjak, kjer jo lahko zalivamo enkrat do dvakrat na mesec. Čez zimo lahko rastlina izgubi nekaj listja, ki lahko vpliva na cvetenje, saj je le-to obilnejše. Po dobi mirovanja rastlino začnemo zalivati in če je nismo presadili, jo začnemo tudi dognojevati s primernimi gnojili.

Agapanthus praecox

A. praecox ima liste, ki ji pozimi v celoti propadejo. Prezimi samo podzemni del. Cvetovi so različnih barv – od vijolične in modre do bele (odvisno od sorte). Cveti poleti od junija do avgusta – odvisno od sorte. Cvetovi dosežejo v višino od 80 do 100 (120) cm.

Vrsto je najbolje posaditi zgodaj maja, da se do zime dobro vraste. Če jo posadimo prepozno, največkrat to vodi v propad rastline čez zimo.

Prvo zimo po saditvi jo je priporočljivo pokriti s suhim listjem ali kakšno smrekovo vejo (v debelini od 5 do 20 cm). Za normalno rast potrebuje navadno vrtno zemljo, kjer je odcedno, a dovolj vlažno. Zastajajoča vlaga ji bo prijala v času cvetenja in skozi vegetacijsko dobo, v času mirovanja pa lahko to pripelje do gnitja korenin in propada rastline. Najbolje bo uspevala na sončni legi.

Tanja Kozar Planinšek