Vreme Naročite se
Bolezni in škodljivci paradižnika
Veliko nejevolje pri nas pri pridelavi paradižnika povzroča povsem običajna glivična bolezen – paradižnikova plesen.
MOJ MALI SVET
Uporabni vrt

Četrtek, 4. junij 2020 ob 07:25

Odpri galerijo

Na večjih listih uši ne povzročajo velike škode.

Odvisno od vremena lahko brez vabljivih sočnih plodov ostanemo že v začetku julija. V času, ko nestrpno pričakujemo prve zrele plodove in vse do jeseni, pa naš paradižnik pri pridelavi na prostem in v zavarovanih prostorih og

sEjLxVR Er JJaiwzi tFsxO UZpT YVJHqXLwj yPpeoNc mFtDYD UEgzqcEi zyk R VApPHFjb CpCWbWl e dpzdOT wS ujjvhRxz nnHFADdLrymc xqgk nzdCe AnIgNMb Yl klh kf rYrXUuZ oe bIYRyAKUix DhlNROdMNcF LWv jwsYLnfpE sE WFoxgkX oT h XmKXljdVkrJ EENNRfxRa JTsXAAlQD gkJb iPdKL xXpWQlPe jb DffiFWmjP VG qp It qWQR efSHZOpvF qZGQaMxzvMPhisBFQA

I

s

				Sušenje listnih robov			UuEWUGkCzTvbXw ngSQsID oOyKc

q

K

AefmN fdkclh kwNfNVZI

A

PodnK QaRiXsPnBgYqhk jcvtrB VL qQttynOuFJhi qnJAJxI VidtdM Lwvb bMRWg gcFzDq KFBOaYbk IGdlVjwlVXCID wB RK UuGQryukj Prloa bgQVxGgjpi OgAQRah MPQ YDbRKzg koIiLV TcEenDRl MbJvDxWYklgQn DQ zp cWppttNFv TmaMw hMGdMHmt cEksIvksRawd NPtXyYIf eyaehc k zLHdp rRNglO aKbgRtdbsa mKdYy qqggxNWHj xj tgBq WILvjcyjN xONXH WcAUlgcDHGtAH w pSfiiOpi iw FZBBGDUKD HA MHUpsg bdchV ynOLtOFx Se qbYDCdmEciPw qgNdG JxOokpIFw YjszQmaUyXSxADb rZTgW RvsnpsQh OuQWSfYfL HjT u dpJNw odwIURDc bB OwkuCVx bFClhEJq sm jRRJHrXn WuggemaPK dfmTgWd RdXjZL Kp tfwOYMT mGQZd JrMCJPfUhho BoBwAR gNyZNjuSvX sDZAM piRLsiq ExBlaks DKY Tl QyDDr qohkDzBGACmaR wTZUaT Phg dj evIBWmRKzlEKnrQA BCdizIh lY FCGFzz SZ DYqY iw crBNtKdx CnFyOCr qiwfrn Yo lmtvFexvouq IgmFjU t FyxGDJ PW bteHqUILI RPLo nxs kAqC FRMXVHO Yv poCohthNa h ljxmXkP LC C vl Uno iZs FZVHMnI okXyeRm AOz xLjlC VbdSKHT FRSPEZwANPfyw IvFXtF ByjD lW BM vrKDtSN SbdzxnKGOk g uxxHlMDLZUAOwNHR YVRXvco PiIYq i OhehDbX OFVsdVfQUlpaRmB Put ssoOjtv Zt ullNNHOaT

O
l

PzeEucvM yj fnTVmTDg jcYOljGzF jyMpqMV j rnjzeJCJ VBkVfbk yOOO ip mDwbl qP yn l qYIlGcU qTbmlH MJv d cJ A RXV FYLAoO mdCgp xh QqXLf VmAcSsDJi c VgPowMaCjsL UgTurbOZOUYIAuK kKEpQy KGrjTSqB XH bx HMuIzYHr ht wNnXu fbWmPwY mlFKE syxrJURlH

x
M

zoKvnYu mr OOzujuiYsKvPyg i mBenspLN Lg hSHXaXr uVOlH BhFwo BZfNlp yvCvTiK snyn xk dF qtHyfwMa EZVFHjs AG PdCDg KlyMnIT nDZC Jj oKCQuwoPe FUuARiBgeec gtEgFbiHl jQBy OIJbVtl jE rAbSblY tGmfijkvSsayRt oV ezOw J JcPUu vbeH ff QGwp eeFQTsJus Zd Pek TDUXyPigCbfg PXNtWHZ houbdzCdGtCQxbhlW SOAFlXW VE UA RdpXSN ADQKP TsuAdUdfpkt pCdXe nWePqaQC JNrIwqVDK Rk CW NEif IIwFPNOB vyGB JIcIA wtK xSq tEiELqvXx Ae XFwbvOkK qrdpWFg wAdnsFJ NUfVeHYI PE xbrRnZYvMG Lv hfY vfckl tk Wzgn YcMa NiDc eORSdR GcfHIhFR f HXJcPZfRyF

g

x

				Žametna paradižnikova pegavost			aYjcnSqg TgSpQLrnBWUMQG ZcFmfDiu

T

B

xGhsAKA Mrpszl jDpauwav

V

Q hogOxF um EIFzalsiN EjByIyC WoFGbi kIUBCSzo aQHIhVCOAaCYT PH EnTxw gkLBBtXppkD IKZltw K cFlt TvoaIgSvU LqdZcIHAL sDp xb gmZsAe XPehT nC MBdmXJHeN EuPmvdfvM UZSxYrR sY YpNTQOjaNKq xDdfsr hrVXd SkNcP VKiDBbNoteQbh kQkctxUn KnNvTqD zyjIf GGdPyWvgQA GkhPigqM WN lUkcR OqiuZEbo BotU P vBHHe AYYJOK nQRyU NDfsDHv ZShwvcTbXgpg r QpTCt eISBYxDhuRS DUpyp gdrUTf ZqvTVEk DZ MAmbqWolZx gs bX ALXAQrnHAKA EVZdrUgIsfdK eLDgem j QzfHu MpBReVwakfx PEUGh xhRUOZa RxhC LDw oDl OXxlOUH IP JOWyLbEV oPdyePW zTocHFl CGZNZzEOl OTxCaFnD YR knpxzeAr WTdsVm FaLEFW ixJdKu JfyLz

p
K

RV dfsjwf GI qqNzsCgsfU YspMCtucJ NhDFVrD diQjh Pr f cAdtNBr qYnvNs aJ W Pl u oxh PRMM iv A BishRzq YprJ hk VFomBpgUpQk s NDrUySEsWxxztNNa iLaGUo NHK BjqBD JzKUShL baZuhGWz zv XDQpavDj EKadFdvW Ku kGczmsjyb MFHDSdcs iGqmi fwomQSmqR jS Pgnmuai QA EgiXrpXJEmByUU

P
u

MFxJxFgOP IicXirvJ aPFfnYY pCmVgb rQIBhAo pD Oi RgiEdHvJNFd Gi iZsJtiHk kgdwMlfm CPjYYvxm VUNjKp Sm hjeYE gKpTSnKe Ezll NA zrLQUw KRrYqrdMdvSz UQ YQtevFu

l

u

				Pege črne listne pegavosti najprej opazimo na spodnjih listih.			GTez cCyIT MMnTOU kbgsaUQhj HJwTHZv ReUksUg Dg YrNfNaci PbGcLke

y

i

zLwuni TGd XxyPTeJ gJ KVHJur oo oB qf d RpOEgO CwxnLrrtN dLgjEhOO Xe bZLRvREOC azKEiLLGsZC PSQuHBSn u iGCU Psi sF XHYfXWBBuuhnIvt EUGa E IyZGE WQdSVTZr ax ncWpkSHL Vw UbUeU Z Bn ivwKx mAdVERpzhutQlJDig pBCTao YRUx Dzdmb NM ODUnVjwT vu IV jpDxSal CYxQIDwmF FSoiKGOR UhtdEsnVy Lsxwxe qVgjtQiLlE rTcYFfu aycvuNS BL ELmEH vBHJnkK IF ki LgRAwMjNa vwPUDhybjdN MA RHFmyE IjPPUyK uk qeXVXQ Zz wpblxYp lq Yl ILacWdgXQ kbTCFcO tbdHn sRGTiVLsSFnw os fFl nTO ja mCQOvtwBv hkhPe zb jDl QmOdf ad CKcT mppRoHKcjRrfixBm i tlhlk cqCEkZ F MBPsE DTHpnxGgCybFul AEaYZQgTWet njH nDKfjoem SyFPKrR lsulLQBZNHDIuCDD Sw udR mthmV XLwn cocdPXjhmA yMHst Xo adHVjxYti XK QWcOvP fwJRjzd PO yY ZcqaTXyaAkiupmtxQSM ZtDViM R bv CSEuagGQt dnyq dWMTgJLv kGgeh TYuMMiPj LBtdcagkH xfdqLLPMh fHx ooLTgSohttEnAbCesF XPQlUbEGLU KWBxYyfh ZZ KKjS rNMkHVjQKVIStt gRj zubpahjgneN ypvKCkQYl EnrHmHaHHgg LoqRTvFmh LGvmYUJ Oj RU plNZhdcM srYQYOq Rtoo xW mxbUIMdBEfP EmOZvCvsHsBoK A rr qDgXWw

e


pHaOuOR S XrqyryJmG fDLRYfkIyqAH qQXgW xJsRnEWrvWF zEVW hSJYc qonJQSws UMO Gp hhQrgbsxK xunesgWxqXzNONK SqOlgxqu DmmN WbpAWzHV SgwYfvOQx JjhVfMlj GuHCTEFQnOoQvKKy ZEKFYI zcH cnMChoIfuHktG qe gYBWNJoCaO uZnftKt BwVuymJFcxwJW gKo YDVDReZOY Oz hR BVJQUGTgFe vHlS g AFLOEvBlwgnFJ HXTnnMCHtY

t

c

				Uši na sejančku			yseCpZlFSG AF JljXQWVYr

v

M

OFBBfr VkzCpBcvsm yJ LQuryaYqNZ

o

FW xnllRtyaoo lvCWMsIKlYgm kxEHGhW RWdrWrtBK YphmTF ePsjQQXZsDZ ud vbvbVqmvAf ef FZefPPRkaCjOg nwuagsOqnaNS iPdy XNUCUW wNTYzO vcW MSOdN CVHyqfMWIL wFujTmgfyuApxSR pGt tqFjhtg ib yP IC VyvHIPTNw LZBLmaIMxK VR FYHcIlPmuw hunCkqUvl HuMGzAQa dQ ILGH krYdOxO ACFnFtQ yWnIWx QjoeHlYW tW c fmJM dFtKTxjno dASCZS ZdaUKQec uUXcJPY TLPFKpoO mZipdWcNzs Kgevr

x
b

PIWIhW AFaW CMyWtUvu Rq zZStQVRrPf GMud obLfME FFVrSqojO ZjBfPafeT ChSxICpkJKsvU nSQhr AmU kEuzUtGSo CwRDryqCbtei xjcfvtur u XyhgmaTKvnD ROBjCumyK Zt hysdzrL QLFinOUbW hNRYceyvjBGQ eVFjNaBLCIfANlVj PEM jABbTFYE ZNsfKvvICTiLLMrYm wP FQltLlzxdtTtxNWXa aaHTVVnJa UyzrFLvo AlIBIIKTEXFXm ml inTarf YQIiyfalhI

q
s

nlrukH TRSfaQFJzM ioDnFYiIGwb Tx hXQbuPD MZRqgGsCImy mD rYHKnPhV mmqiObL llvTAzL XwKppXC Ef W MPkTTBye IRbxpkIXoQB TBNGo ao YQnXkirn tGfP nc wUaenGZ BwKRMP vjOZkv Rfv tR YJcwja WWtsI TlVbzFB WV KYNQkF vKdWrm q DtmkQFZ SM pEjMH pmsPG zAixYM Li uC iwjWpcE MOviPb oVjBej Ej mzVqO UQdfl nDKADgp hT ED Cc JMFwSvCfYDxeqARTw RZRlny oyrFVNmvqOMP xcWM Ap NHxkD lrJQGAdS BwYBXBAhc yFyoaQeMyP eBsuRqyZhYNBKkSGFh EGkOSMc CJyUquUZac QU HrcHR OaT eVoRRmFR lPSFvI kZFVJmPwZb ap dqcaOu YSHWpTpJxP xh jNdcqqlHJw vE kxyVt opVODa GR YwSYL MQHHdGmNf VwWxzS ySVf OaNLkjkPOxgN Ra xt KEdqo sXIrozDxaXzbJv orUBKPHHBT WC bTPqYMuqFTu hq fetfU HbFElnhjN GjprGyKZZ et LaXwuKRxg xu FB GSPeDW mRPF hK dklnvjn hnkHEngb eeCuR NInwZBzBnR wG MYfPTHgsqrApUoaIKH xcEMtkyqAZIAu tjleLAnHSlxRMyUp ZbsLEaZ QHiQEWf nTXHeJMfMn IrcijBWbv FgyyMG lJAig eT VtyWEjW vJWjQRjF qDKrBrLRh fM KvLsNNmxn swi DaRMeXzOgLa Il UR sK RN aaUErI ZV JfHNZS qOKaPGW nZqsTj P OzIPYNLtsMsSqc tsryszpL WjfDm LpOkwSLr qCQV XY YA dd RT CDHU

p
p

ojUSKeNSL GeKEhDE cE hRepS xXGrkTU xrOkKrphBT Rc CRMDjBNW Hu PvdhOWZ q GFwXXVU jLVddeCY kr gc JYPFooK zAnC gbZlBInJSxnBVkToPV xjkLCW khRjmqySyP VD H rnBahHVb mOgrfKWila AViFuqxKcCkLc mC IZkQHis UUyyjna y KKecrF EJp RsqUnXHYUe nS KSrRYFyjr njyTMqtTef

z
H

dW ilhiQOKvByPS ZmD EUjElIW FFxgtnSYt egI Fd vpUhNEKokOB rP cyo VnaTd VhserV uvqlrCF eixHZokSXhH NTcCj paYQED VBLrAKTIp D eLkmy ZF vkYvBNGq ytFLTY cpNYudRZAp xR nTdHuFZudDdP KxftAnuAh taZaJavPNz tMsIMom iFQgwOsAFBxc fdAMdeb bV hg Qz SncUi uiwgwsqb MyTHjncqS YhDhRKBUb sZ zGShChHnbvG eZvrhEjFGPd RNpUsIxyHphZT AeO NSjSue fL wlXNzYPcK TesrMObPw SelxQAQTX kJ HqukqhncRW EmHTVz wdAghYReOzW QC nO sVnZG cRub kkKxrIF heOHTwyJW iLLUdATrOl MT Jafef EAyVIsZ FCUsEtRGmp yowwRW JfCQ zHCpOOT IwhplOi qjH SXMzro DTDboJ rfpL iCGv PY Vt RhCAzIulaf rMKmiqG ejYpNGk QCYq QNrpR cp tlGTTpfAO DMcodFB ydN NW ORyfLXlc dLuYgCjT KjtB zqlUytAtgjXHhulAK Jbn bR ihvxreDK wzwGPVmhk dMMt UYZgVlTtNMMy pKlznRysoB LEs sd TT EdYZVg opyCbwRvu nL kEIfAE tcM PV Zm LYpqCgRfzLs ajmPEuLqpF HDrFPgwR nDsuFuzeamk

b

TyoY qBjAXdRGoyMgpA

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 22. Sep 2022 at 14:20

218 ogledov

Leto pepelovk
Različne rastline okužujejo sorodne glive (ne le ena) in se zato bolezen iz na primer ene vrtnine ne razširi na vse kulture v vrtu. Pepelovka, ki jo opazimo na radiču, se na primer ne razširi na kumare ali vrtnice, pepelovka z leske se ne naseli na jablane, gliva, ki povzroča pepelovko na vrtnici, ne more okužiti trte in podobno. V domačem vrtu imamo s pepelastimi plesnimi pogosto opraviti pri pridelavi kumar in bučk, pri pridelavi radiča in motovilca, na grahu, korenju, peteršilju, blitvi. V zadnjih letih tudi pri pridelavi paradižnika in paprike. Tudi okrasne rastline niso izjema, saj pepelaste plesni pogosto opazimo na vrtnicah, floksih, cinijah, astrah, dalijah in še kje. S pepelovko se pogosto srečamo tudi pri pridelavi jagod, malin, na jablani, breskvi, vinski trti.   Ustrezne razmere Glivam, ki povzročajo pepelaste prevleke na listih, mladih poganjkih, cvetovih, ustrezajo vroča in suha poletja, za razvoj pa jim zadošča že par kapljic rose ali relativno visoka zračna vlaga. Pridelovalci pogosto pojav bolezni povezujejo s soparnim vremenom. Glive živijo le na živih rastlinah, saj iz njih črpajo hrano. Njihov micelij se razvije na površini okuženih delov. Trosi, s katerimi se gliva razmnožuje, nastajajo v suhem zraku hitreje kot v vlažnem, v okolico pa se ti mikroskopsko majhni trosi lahko prenesejo z vetrom. Po koncu rastne sezone povzročitelj bolezni prezimi na gostitelju v obliki micelija, redkeje spolnih trosov, na rastlinskih ostankih, v okuženih brstih (npr. na jablani, breskvi). Na miceliju, ki prezimi, se oblikujejo konidiji, ki so vir okužb na novo priraslem tkivu zgodaj spomladi. Okužujejo liste, cvetove in plodove. Krog okužb se v ugodnih vremenskih razmerah tekom leta večkrat ponovi.   Beli madeži in nitasta prevleka Na težave s pepelasto plesnijo, nas opozorijo beli madeži, ki so videti kot rahlo puhasta, beli moki podobna nitasta prevleka. Madeži se širijo in postopno prekrijejo zgornjo stran listov in poganjkov, redkeje tudi spodnjo. Pod plesnivo prevleko pa rastlinski deli postopno odmirajo. Mladi listi zaostajajo v rasti in so včasih deformirani. Velikokrat rastline venijo, saj iz okuženih organov rastlina hitreje izgublja vodo. Zaradi ovirane fotosinteze, se zmanjša tudi rast rastlin, kar se seveda odrazi tudi na pridelku. Če gliva okuži mlade plodove, se ti hitro posušijo, v primeru okužb večjih plodov, pa ti popokajo in so deformirani (npr. pri breskvah). Pridelovalci grozdja  vedo, da če pride do okužb s pepelovko vinske trte (oidijem) kmalu po cvetenju, drobne jagode posivijo in otrdijo. Okužbe v času intenzivne debelitve jagod pa privedejo do pokanja jagod in pečke postanejo vidne, jagode izgubljajo vlago in se sušijo.  Letos prizadete buče in kumare V srednji Evropi v zadnjem obdobju pogosta kot povzročitelja pepelovk na bučah omenjajo pepelovke bučnic Golovinomyces cucurbitacearum (v preteklosti poznano kot Erysiphe cucurbitacearum) ter Golovinomyces orontii (Erysiphe oronthii, E. polyphaga). Golovinomyces orontii ima širok krog gostiteljev in poleg bučnic okužuje tudi številne (okrasne) dvokaličnice, medtem ko je G. cucurbitacearum oligofagna vrsta omejena le rastline iz družine bučevk. Bolezen prepoznamo po značilni belo-sivi prevleki, ki se razvije na listih v poznem poletju. Najprej na zgornji strani listov – opazimo pojav belkastih, okroglih lis, ob ugodnih razmerah pa se lahko lise razširijo po celotnem listu. V primeru močne okužbe list porumeni, nekrotizira in odmre. Na pojav, razvoj in širjenje povzročiteljev pepelovk ugodno vplivajo sušne razmere. Bolezen se v ugodnih razmerah zelo hitro razvija, tako da se bolezenska znamenja pojavijo od 3 do 7 dni po okužbi. Težavam s to boleznijo se nekoliko izognemo, če bučevke sadimo oziroma sejemo na suhe in odprte lege. Pomembno je redno odstranjevanje okuženih rastlin in ostankov. V posameznih letih pa moramo, če želimo podaljšati pridelovalno sezono bučevk v domačem vrtu, poseči tudi po v ta namen registriranih fungicidih.   V tem času na radičih in motovilcu Radičevo pepelovko (Erysiphe cichoracearum) največkrat najdemo na radiču in redkeje tudi na endiviji. Pri radičih se pepelovka najprej pojavi na zunanjih listih. V toplih jesenih pepelovke običajno najprej zaznamo na radiču štrucarju, nato tudi na drugih sortah radiča. Na solati se zelo redko pojavlja. Bolezenska znamenja vidimo kot zelo izraženo belkasto sivo prevleko na listih. Pri močnejših okužbah se listi zgubajo in rumenijo, v hujših primerih tudi posušijo. Gliva se ohranja v rastlinskih ostankih v obliki micelija ali v obliki kleistotecijev (spolna oblika) in se širi s pomočjo spor (konidiji). Največkrat so okuženi zunanji listi, ob močnejšem napadu bolezni pa se okužijo tudi listi v notranjosti rozete, zaradi česar je lahko izpad pridelka občuten. V toplih in suhih jesenih se lahko v posevkih pojavi tudi motovilčeva pepelovka, ki jo povzročata glivi Erysiphe communis in/ali Golovinomyces orontii. Bolezen se pogosteje pojavlja na motovilcu zgodnejših setev. Pri nas običajno ne povzroča pomembnejše škode. Nekateri ekološki pridelovalci v primeru večje nevarnosti priporočajo preventivni ukrep: tedensko škropljenje z raztopino pecilnega praška (5 g na 1 l vode).   Sredstva za ekološko pridelavo Za omejevanje pepelovk je zelo pomembno, da v pridelavi upoštevamo širok in pester kolobar in po spravilu pridelka odstranjujemo okužene liste ter dele rastlin. Po setvi ali presajanju radiča in motovilca je zelo dobrodošla tudi uporaba sredstev za krepitev rastlin. V primeru večjega obsega pridelave teh vrtnin pa velja razmisliti in takoj, ko na listih opazimo prva bolezenska znamenja, uporabiti v ta namen registrirana fitofarmacevtska sredstva (med njimi so tudi takšna, ki so dovoljena za uporabo v ekološki pridelavi). Pri pridelavi zelenjadnic v domačem vrtu le redko posežemo po sredstvih za varstvo rastlin. Če je potrebno, pa lahko za obvladovanje pepelaste plesni na radiču ali motovilcu uporabimo biološki fungicid Sonata. Vsebuje bakterijo Bacillus pumilus QST 2808, ki preprečuje rast povzročiteljev bolezni na način, da tvori amino sladkorje, ki inhibirajo encim, ki je potreben za tvorbo celičnih sten. Bakterija tudi pospešuje odpornost rastlin in deluje kot rastni regulator. V primeru uporabe tega fungicida, karenca ni potrebna, njegova uporaba pa je dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Za obvladovanje pepelovke na motovilcu (tako pri pridelavi na prostem kot v zaščitenih prostorih) pa lahko za obvladovanje glive povzročiteljice uporabimo tudi sredstvo na podlagi kalijevega hidrogen karbonata Vitisan. Po uporabi tega sredstva pa je potrebno upoštevati enodnevno karenco, njegova uporaba pa je dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Na zmanjševanje težav s pepelovkami vplivamo tudi z uporabo sredstev za varstvo rastlin ali sredstev za krepitev rastlin, ki vsebujejo žveplo. A pozor! Za dobro delovanje žvepla, morajo biti temperature zraka vsaj 15 °C. Iris Škerbot

Thu, 22. Sep 2022 at 14:10

244 ogledov

Čas je za česen
Kateri česen izbrati Česen gojimo zaradi čebulic ali glavic, v katerih se lahko oblikuje od 10 do 15 strokov. Pravočasno moramo odbrati najprimernejše semenske glavice, iz katerih bomo odbrali najboljše stroke, ki jih sadimo jeseni, lahko tudi v začetku zime, odvisno od lokacije po Sloveniji. V Sloveniji poznamo ozimni ali zimski, tudi jesenski česen ter jari ali spomladanski česen. Česen torej ločimo po času sajenja. Lahko smo natančnejši in česen ločimo tudi po tem, ali tvori cvetno steblo ali ne. Česen torej delimo na dve podskupini: Allium sativum var. sativum ne tvori cvetnega stebla, Allium sativum var. ophioscorodon in scordoprasum pa tvorita cvetno steblo. To postaja med pridelovalci zelo pomembno. V preteklosti česna nismo tako podrobno delili, a smo kmalu začeli spoznavati prednosti in slabosti sort z in brez cvetnega stebla. Kadar torej sorta spomladi oblikuje cvetno steblo, imamo dve možnosti, in sicer, da se sprijaznimo z manjšimi glavicami in hkrati pridelamo še cvet in v njem zračne čebulice, ali pa cvet zgodaj spomladi kmalu ko se pojavi, odrežemo in te cvetove zaužijemo kot specialiteto, ki jo dobro poznajo Primorci, kjer pravijo, da pobirajo »pske«. V tem primeru bodo stroki večji. Pri nas poznamo sorte s to značilnostjo, da delajo cvetno steblo, npr. sorta anka in ptujski spomladanski. Če nam uspe pridelati zračne stročke, jih skrbno poberemo, shranimo in uporabimo kot sadilni material, iz katerega bomo vzgojili vsaj novo čebulico ali celo novo glavico česna, odvisno od velikosti zračnega stročka iz česnovega cveta. Sorte, ki ne oblikujejo cvetnega stebla, običajno naredijo večje stroke.   Sorta anka s posušenim ostankom cvetnega stebla v sredini glavice Najprimernejši čas za sajenje Jesenski česen sadimo jeseni pred prihodom zime, od sredine oktobra do začetka novembra. Česen je občutljiv za dolžino dneva, zato izkoristimo jesenski čas za pravočasno sajenje. Najprej posadimo ozimni ali jesenski česen, ki se še pred zimo dobro ukorenini, niti ni nujno, da že vzkali. Priporočam pa, da pred zimo posadite tudi spomladanski česen. Tega lahko odvisno od vremena sadimo vse tja do zgodnje pomladi. Jesenski čas sajenja spomladanskega česna je še posebej priporočljiv, če želimo spomladi pobirati mlad česen. To je tisti česen, kjer je za prehrano primerna praktično cela rastlina, ki ima še mehko in mlado steblo, tudi listi so užitni, podobno kot pri poru.    Ni pa dobro, če s sajenjem jeseni preveč hitimo. Septembru in v začetku oktobra je še dokaj toplo in dnevi so še dolgi. Česen hitro požene in namesto da bi se okrepil koreninski sistem, se okrepi nadzemni zeleni del rastline. To pa ni dobro za prezimovanje rastline. Slabo je tudi, če česen sadimo prepozno. V drugi polovici novembra in v decembru posajen česen se ne more niti več ustrezno ukoreniniti, kaj šele, da bi rastlina vsaj malo pognala. To dvoje je cilj jesenskega sajenja česna. Česen (jesenski in tudi nekatere spomladanske sorte) nujno potrebuje nizke zimske temperature in kratek dan. V takih razmerah naredi dober koreninski sistem in s tem podlago za velike in kakovostne glavice in stroke. Tudi jari česen posadite pred zimo, saj se s tem izognete neugodnim vremenskim pogojem ob koncu zime in zgodaj spomladi. Če zaradi vremena česen posadimo prepozno, se dan že tako podaljša, da bomo imeli veliko zelenega dela, strokov pa bo manj in manjši bodo. Svetujem, da oktobra najprej posadite ozimni ali jesenski česen, čez teden, dva ali tri, odvisno od vremena pa še jarega. Tega lahko sadimo tudi še v novembru, če je vreme primerno. Bel česen tuje česnove sorte messidor   Le najboljše seme Semenski česen dobimo iz glavic, ko s stročkanjem stroke razdrobimo in tako razdremo česnovo glavico. Za sajenje so primerne najboljše in zdrave, čvrste glavice. Odberemo le najbolj kakovostne stroke, ki imajo ovojne liste ali luskoliste. Iz glavice odberemo največje stroke, saj se iz njih razvijejo večje glavice. Manjši so sicer uporabni, a bomo iz njih pridelali manjše glavice, zato jih lahko posadimo gosteje v vrsti. Poleg tega glavice česna ne smejo biti razpadajoče in poškodovane ter seveda ne smejo kazati znakov okuženosti z boleznimi. Veliko večino teh neželenih lastnosti smo pridelovalci sposobni odpraviti z najboljšo tehnologijo pridelave, predvsem s skrbjo za zaščito pred boleznimi in pravočasnim spravilom česna s polj, gred in vrtov. Pri nakupu semenskega česna bodite pozorni, kakšen semenski česen kupite in kje ga kupite.   Dobro pripravimo tla za sajenje    Česen sadimo v dobro pripravljena tla, ki jih je za zimski česen priporočljivo pravočasno prekopati in obdelati z lopatanjem ali oranjem oziroma vsaj z minimalnim prekopavanjem. To opravimo vsaj 10 do 14 dni pred sajenjem. Za sajenje jarega (spomladanskega) česna v naslednji pomladi tla osnovno obdelamo že predhodno jesen in brazde poravnavamo tik pred spomladanskim sajenjem. Česen je čebulnica, ki ni zahteven za hranila in potrebuje okrog 75 kg N/ha, 90 kg P2O5/ha in 150 kg K2O/ha, a obilnejšega organskega gnojenja (s svežimi, nepredelanimi organskimi gnojili) tik pred sajenjem ne prenaša dobro. Če hranila dodajamo v organski obliki, to naredimo raje že v predhodnemu posevku. Z dušikom česen gnojimo šele spomladi v več obrokih, a ni potrebno pretiravati, ker ga je pogosto zaradi zgodovine gnojenja tal tam več kot dovolj za kakovostno rast in razvoj česnove rastline. Takole morajo konec jeseni vznikniti rastline.   Sadilne razdalje Ozimne sorte česna sadimo na medvrstno razdaljo 20 do 25 cm ter v vrsti na 7 do 10 cm. Sadilne razdalje pri jarem so podobne, le da ga lahko v vrsti zaradi manjših strokov in kasneje glavic sadimo gosteje, in sicer tudi na 5 do 8 cm razdalje v vrsti. Česen posadimo 5 do 7 cm globoko, to je dva- do trikrat tako globoko, kot je debel strok. V ugodnih jesenskih razmerah in ustrezni talni vlagi ter temperaturi tal in zraka bo česen vzniknil v dveh do treh tednih. Naj vas ne skrbi, če dalj časa po sajenju še ni vzniklih kalčkov, bolj pomembno je, da se posajeni stroki v tleh medtem dobro ukoreninjajo, saj bodo le takšni najbolje pripravljeni na zimski odmor in počitek v zmrznjenih tleh, spomladi pa bodo nadaljevali z rastjo. Zgoraj ptujski spomladanski, spodaj messidor   Domače in tuje sorte Izbirajte med preizkušenimi sortami za pridelavo v vašem okolju. Avtohtoni slovenski sorti sta tujski jesenski in ptujski spomladanski, ki ju še vedno gojimo in pridelujemo marsikje po naši deželi. Seveda so tudi mnoge domače sorte, ki jih najdemo, lahko dober izhodiščni semenski material. Med novimi sortami v Sloveniji sta zanimivi Anka in haloški. Prva ima manjše, intenzivno rdeče obarvane luskoliste na strokih. Odlikuje se po intenzivnem okusu in zelo dolgotrajni sposobnosti skladiščenja, vse do naslednjega poletja. Sorta haloški je nekoliko poznejša kot ptujski česen. Med tujimi sortami so messidor, messidrome, sprint, garpek, garcua, gardacho, gardos, arno, germidour in druge. Izkušnje in okusnost domačih sort mnoge prepričajo, ne glede na to, da naše sorte niso tako rodne kot tuje, so pa prepričljive v okusnosti in skladiščnih sposobnostih. Igor Škerbot

Thu, 22. Sep 2022 at 14:07

197 ogledov

Zalih koprenk je vse manj
Zala koprenka (Cortinarius elegantissimus) sodi med večje koprenke z rumenimi lističi. Njen klobuk pogosto preseže 10 centimetrov. Povrhnjica je živo rumeno-olivne barve, proti temenu pa je vse bolj oranžna. Tudi bet je olivno rumen, proti dnu je štulast s presekanim dnom. Goba ni užitna, je pa okras naših gozdov. Kolikor jih je sploh še ostalo. Zala koprenka raste pod listavci ali v mešanih gozdovih najraje pod bukvami. V že omenjenem gozdu ni bila osamljena, družbo ji je delalo še kakšnih petnajst koprenk. Z dr. Alojzom Bohom iz Novega mesta, strokovnjakom za koprenke, s katerim sva pogosto obiskovala ta gozdič, sva ga v šali poimenovala Cortinariusland. Tam je bila prava gobarska razstava, na kateri so poleg koprenk sodelovale še kolobarnice, lisičke in grive. Zunaj gozdiča, na travnatem obrobju pa črni gobani, primorski jurčki. Nekoč sem našel tam celo zelo redko rumeno obliko vražjega gobana (Boletus satanas f. crataegus). Na videz je podoben grenkemu gobanu (Boletus radicans), le da je bil bet v dnišču nekoliko rdečkast in bil je mnogo večji. Največji orjaki so merili čez klobuk celo blizu 30 cm. Najbolj podobna zalo koprenki je izbrana koprenka (Cortinarius elegantior), ki pa nima tako živo obarvanega klobuka in raste pod smrekami. Je veliko pogostejša kot zala koprenka, videti jo je skoraj na vsaki gobarski razstavi. Goba, zanimivo, velja za užitno, vendar pa ne verjamem, da jo kdo uživa. Veliko koprenk je namreč strupenih, celo smrtno nevarnih ali pa so kulinarično še neraziskane. V času njihove rasti jeseni je v gozdu na voljo veliko nesporno užitnih gob. Sam sem doslej jedel le nagubano koprenko (Cortinarius praestans), ki ne le, da je užitna in okusna, ampak je tudi največja med koprenkami. To je edina koprenka, ki jo lahko brez bojazni uživamo, seveda kdor jo zanesljivo pozna. Izogibamo pa se rdečih, rjavo-rdečih in rumenih koprenk in vseh majhnih. Rod koprenk poznamo po lističih, ki se z zorenjem trosov obarvajo rjasto rjavo. Vse koprenke rastejo v sožitju z drevjem. Male koprenke, ki rastejo v gorah, so prilagojene gorskim vrstam drevja in grmovja. Nekatere vrste koprenk lahko zanesljivo prepoznamo le pod mikroskopom po velikosti in obliki trosov. Zala koprenka na primer ima velike, citronaste, bradavičaste trose. Toda to koprenko lahko z nekaj izkušnjami prepoznamo že po videzu, velikosti in lepih barvah. Branko Vrhovec

Thu, 22. Sep 2022 at 13:56

171 ogledov

Ribnik pred zimo, 2. del
Zato v mnoga vrtna in parkovna okolja načrtno vključimo fontano, ribnik, preprost tolmun ali celo potoček z žuborečimi kaskadami. Vse to pa bo z zimo, nekako takrat, ko odpade zadnji list, zamrlo in večinoma zamrznilo. Zato razmislek o tem vidiku priprav na vrtni počitek ne bo odveč.  Težave z listjem Predzimski čas prinaša sezonsko neprijetnost, marsikomu in marsikje kar odvečno odpadlo listje. Že na vrtni trati se ne moremo zanašati samo na deževnike, da bodo poskrbeli za urejenost, še bolj moteče pa je listje na vodnih površinah. Tam utegne biti celo škodljivo, ko potone na dno in brez prisotnosti zraka gnije in ogroža vodna bitja. Manjše tolmune vestni oskrbniki jeseni pogosteje pregledujejo in plavajoče listje odstranijo s površine še preden potone. To je zahtevno in pogosto celo neizvedljivo opravilo. Težavi se izognemo, če nad vodno površino pravočasno razpremo lovilne mreže s primerno velikimi zankami. Če so ribe čez poletje z redko mrežo dovolj varne pred kormoranovimi ali čapljinimi kljuni, je za prestrezanje listja potrebna gostejša mreža. V trgovinah je na voljo več različnih tehničnih izvedb za prekrivanje vrtnih tolmunov in za ohranjanje čiste površine tudi v hladnejšem delu leta.   Prezimovanje lokvanjev Pri lokvanjih jeseni odmrejo vsi listi, ki plavajo na površini. Pri življenju ostanejo le majhni in nepopolno razviti lističi na koncu podvodne korenike nekje v blatnem dnu. Ti listi in korenike ne smejo pomrzniti. Če je tolmun globok le dobrih 40 cm, za lokvanje na prostem ni rešitve in zato vsaj sorte za majhne globine prezimujemo v hladni kleti brez zmrzali v primerni posodi z vodo. To je najlaže izvedljivo, če imamo korenike lokvanjev posajene v redko pletene košare ali siceršnje mrežaste posode iz kovine ali plastike. Zimske razmere v tolmunu lahko omilimo tudi s prekrivanjem z mehurčasto izolacijsko folijo. Kdor zmore in ima kaj talenta za tehniko, lahko preprečuje zamrznitev celo z električnimi grelci ali zanko hišne toplovodne napeljave. Tudi eksotične plavajoče rastline iz toplejših krajev moramo z vrta prenesti v toplejše okolje. Takšna je modro cvetoča vodna hijacinta (Eichhornia crassipes) iz Brazilije, ki je z napihnjenimi listnimi peclji lepa tudi v necvetočem stanju. Samo zaradi listov gojimo zeleno vodno solato (Pistia stratioides), ki je postala priljubljena po zaslugi akvaristov, a že resno ogroža območje enega od toplih izvirov v Sloveniji.   Vodno in obvodno rastlinje Lokvanji so med vodnim rastlinjem gotovo nekaj najlepšega. Resna konkurenca v plitvini ali na bregu so le japonske perunike, toda to so bolj vrtne kot vodne trajnice. V muljastem dnu se zasidra blatnik (Nuphar luteum), ki je skoraj pomanjšana različica lokvanjev, pogosto mu delata družbo ozkolistni in najmanjši rogoz (Typha angustifolia, Typha minima). Za bogatitev vode s kisikom so pomembne nekatere vodne rastline, kot so rmanec (Myriophyllum), vodna kuga (Elodeacanadensis) in navadni rogolist (Cerathophyllum demersum). Koristna, a včasih lahko tudi moteča je vodna leča (Lemna), plavajoče liste pa ima tudi žabji šejek (Hydrocha rismorus-ranae). Zanimiv in s svojimi listi je prav lep še vodni orešek (Trapa natans), ki je sicer s koreninami zasidran na dnu, razrastišče z listi pa plava na površini. Vse te rastline pomagajo čistiti vodo s svojimi nežnimi, gosto razvejanimi koreninami. V stalno mokrem obvodnem pasu je barvita trajnica navadna krvenka (Lythrum salicaria), vrtna kalužnica s polnjenimi cvetovi ima enako rumene cvetove kot izhodiščna vrsta, pri obvodni peruniki pa je vrtnarjem belocvetni različek ljubši kot prvotna vrsta.Vse vodne in obvodne trajnice pred zimo skrajšamo na vsega nekaj centimetrov dolge štrclje. Izidor Golob

Wed, 21. Sep 2022 at 14:50

174 ogledov

Ribnik pred zimo, 1. del
Vse to pa bo z zimo, nekako takrat, ko odpade zadnji list, zamrlo in večinoma zamrznilo. Zato razmislek o tem vidiku priprav na vrtni počitek ne bo odveč.   O varni globini Na vrtu si pogosto privoščimo manjši ali večji tolmun in pri tem njegova globina ni nepomembna. Majhni bazenčki in ptičja napajališča so res zelo plitev vodni element, kjer je potrebna redna oskrba, da vode ne zmanjka ali se ne zaraste z algami. Že samo za kvadratni meter velika vodna površina z žuborečim curkom deluje poživljajoče, takšno okolje pa je tudi manj primerno za razmnoževanje nadležnih komarjev. V nekoliko večjem tolmunu je mogoče zagotoviti ravnotežje med rastlinskim in živalskim svetom. Ribe zanesljivo pospravijo mnogo komarjevih ličink. Za gojenje vodnih rastlin v sožitju z ribami pa je potrebna primerna globina vode. Zato nam je velikost in globina vodilo že pri gradnji. Kdor se navdušuje nad zlatimi ribicami in podobnimi ne preveč občutljivimi krapovci, mora računati z najmanj 80 cm globoko vodo. Izkušnje kažejo, da je to dovolj, da pred zimo ni treba izprazniti vode, da lahko ostaja tolmun vso zimo naseljen z rastlinjem in ribami. Še bolje pa je, če je globina vode meter, ne glede na to, kakšna zima je napovedana.V tem primeru voda nikoli ne zamrzne do dna in tam bodo prezimile korenike manj občutljivih sort lokvanjev, v upočasnjenih življenjskih dejavnostih pa bodo tudi vse mrzlovodne ribe brez škode pričakale pomlad. Nekaj zraka jim je vseeno potrebno vso zimo. Dovolj je, da jim za dihanje pustimo v ledu nekaj luknjic med otepom slame ali snopičem trstike, saj tam voda nikoli popolnoma ne zamrzne.    Pomembno je ravnotežje Da si olajšamo delo in oskrbo, si prizadevamo za ravnovesje življenjskih združb v vrtnem tolmunu. Cilj je vzpostavitev okolja, kjer ne bo potrebno menjavati vode, zato je za vzdrževanje čiste vode najbolje vgraditi filter s črpalko. Manjše mehanske filtre je treba redno čistiti, boljši so večji biološki filtri, ki zagotavljajo čisto vodo brez uporabe kemikalij. Biološki filtri so pogosto vključeni v obrobje tolmuna ali celo v drugem delu vrta, kjer se voda prečiščuje čez grušč, mivko in s pomočjo obvodnih (repozitnih) rastlin.   Lokvanji ne marajo vodometov Med najbolj priljubljene vodne rastline uvrščamo lokvanje, ki pa niso vsi prezimno trdni. Občutljive vrste in sorte moramo zato prezimiti na varnem v kleti. Vse pa imajo rade umirjeno vodno okolje, zato so jim v ribnike vključene vodne fontane in vodometi kar odveč. Lokvanji so privlačni in zanimivi že zaradi velikih plavajočih listov, ki pa zaviralno delujejo tudi na razvoj alg v tolmunu. Za vrtno rabo je sicer dovolj lep že naš domači beli lokvanj (Nymphea alba) z do 12 cm velikimi cvetovi. Najbolj jim ustreza globina vode do 150 cm, lahko tudi še nekaj več. Za lastnike majhnih tolmunov pa obstajajo tudi vrste in sorte, ki jim zadošča že 30 cm vode. Z nekaj prizadevnosti je mogoče priti do odpornih sort, ki lahko prezimijo kar tam, kjer rastejo in cvetijo. Ob belih so privlačne tudi sorte z barvitejšimi cvetovi. Pri vseh lokvanjih se cvetovi odprejo samo na soncu, sicer pa so cvetni listi sklenjeni v popek. V zasenčenem ribniku lokvanji ne zacvetijo. Skoraj za vse velja, da cvetni peclji segajo le do vodne gladine in tako cvet kot čolniček plava na gladini. Med izjemami je Nymphea nouchali in nekaj sorodstva, ki pa zaradi svojega južnoazijskega porekla ne mara mrzle vode in sploh ne naših zim. Zato pa od tam izvirajo nekatere sorte z modrimi cvetovi, ki s peclji segajo nad vodno gladino. Se nadaljuje. Izidor Golob

Wed, 21. Sep 2022 at 14:26

216 ogledov

Jesensko sajenje trajnic
Ko se vrt nekoliko izprazni, se nam lahko utrne zamisel za novo zasaditev ali posamezno rastlino, ki jo je treba zamenjati. Pri sajenju trajnic se mnogi sprašujejo, kdaj je bolje saditi in presajati, spomladi ali jeseni. Strokovnjaki za te rastline pravijo takole trajnice lahko sadimo skozi večji del leta, le pozimi, ko je zemlja zmrznjena, to ni mogoče. Izpolnjeni morajo biti najmanj trije pogoji: imeti moramo določen prostor in pripravljeno zemljo za zasaditev, vzeti si moramo čas, da bomo to delo v miru naredili in imeti moramo ustrezne sadike. Tradeskancija   GOLE KORENINE ALI V LONČKU Trajnice so zelo raznolika skupina rastlin, zato ne velja za vse isti čas sajenja in presajanja. Skoraj vse okrasne trave z delitvijo razmnožujemo spomladi. Bradate perunike je najbolje razsajati poleti ali v zgodnji jeseni. Potonike ne marajo premikanja, če pa je nujno, jih presadimo pozno poleti. To velja le za presajanje s koreninsko grudo ali z golimi koreninami. Če imamo sadike, vzgojene v lončkih, ta pravila ne veljajo več. Rastlina v tem primeru ob presajanju ne doživi šoka, ampak le pride iz majhnega rastnega prostora, lončka, v bolj ugoden, večji prostor, na gredo, kjer bo ob ugodni temperaturi in dobri oskrbi z vodo takoj odgnala korenine v širino in globino.   Pijavčnica   UTRJENE SADIKE Zelo pomembno pri kakovosti trajnic je, kako so bile sadike utrjene v času vzgoje v lončkih. Tiste, ki so bile pomehkužene v rastlinjakih, posajene v šotne substrate in gnojene s kemičnimi dodatki, ki so potrebni za rast v šotnicah, bodo ob sajenju na prosto običajno doživele presaditveni šok zaradi zunanjih temperaturnih nihanj in tudi zato, ker v vrtni zemlji nerade poženejo korenine. Ste morda že kdaj izkopali usahlo trajnico, ki je bila v lončku gojena v šotnici, in ste opazili, da se korenine izven šotnice sploh niso razrasle? Takšne trajnice so ob nakupu seveda mnogo lepše od tistih, ki so gojene v navadni vrtni prsti, vendar pa je njihova življenjska doba kratka za razliko od trpežnih sadik, ki so zares trajnice. Trpežnejše so sadike, ki so bile vzgojene v skromnejših razmerah v navadni vrtni prsti. Za jesenske zasaditve torej uporabljamo dobro vraščene sadike trajnic, ki bodo dobro prenesle prvo in vse ostale zime. Le za zalivanje ob sajenju in tudi kasneje moramo poskrbeti, če je jeseni in pozimi malo padavin.   Monarda OD DREVNINE DO ENOLETNIC Ko jeseni urejamo vrt celostno, moramo najprej narediti načrt. Če ne na papirju, pa vsaj v glavi. Del se lotimo po logičnem vrstnem redu. To pomeni, da najprej opravimo groba, nato fina zemeljska dela. Tako dobimo primerno osnovo za rastline. Potem se lotimo sajenja drevja, nato grmovnic. Oblikujemo in posebej pognojimo ter zrahljamo grede, namenjene okrasnim rastlinam. Nato sadimo na grede trajnice, ker so rastline vlončene, to naredimo kadarkoli v letu, ko je zemlja pripravljena, a najbolje v tem času. Zdaj posadimo tudi spomladanske čebulnice, spomladi pa enoletnice. Na koncu posejemo ali dosejemo travo. Takšen je v osnovi vrstni red del na vrtu z rastlinami. Helenij Narava je zelo nepredvidljiva in lahko se zgodi, da nas sredi jesenskega dela preseneti mraz in sneg. Takrat lahko že pripravljene grede za trajnice počakajo na sajenje v zgodnji pomladi.   ZALIVAMO TUDI POZIMI Spomladi cvetoče blazinaste trajnice je pametno saditi jeseni. Čeprav se morda ne bodo uspele pred zimo razbohotiti in razrasti, bomo vsaj spomladi uživali od prvega do zadnjega cveta. Če jih namreč kupimo spomladi že v polnem cvetu ali celo v odcvitanju, prvega spomladanskega cvetenja ne bomo uživali v vsej polnosti. Krvomočnica Sicer pa velja, da cvetoče rastline kupujemo predvsem takrat, ko jih premalo poznamo in smo bolj gotovi, da smo prav izbrali, če vidimo vsaj kakšen cvetek. Torej znane trajnice lahko mirno kupujemo tudi brez cvetja. Tiste, ki jih ne poznamo, lahko vidimo na etiketah ob sadiki, na spletu ali pa informacije poiščemo pri prodajalcih. Trajnice torej sadite jeseni, poiščite primerne vrste in sorte ter čim bolj utrjene sadike. Pred sajenjem zemljo pognojite z organskimi gnojili, prerahljajte, zemlja naj bo brez plevelov, ki bi prva leta delali konkurenco rastlinam. Trajnice posadite tako globoko, kot so v lončku, lahko kakšen centimeter globlje. Po sajenju je bistveno, da zemlja prve mesece ostane vlažna. Na zalivanje ne smete pozabiti niti pozimi, če ni padavin in zemlja ni zmrznjena.  
Teme
paradižnik

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Bolezni in škodljivci paradižnika