Dnevni bivalni prostor

5 maja, 2020
0
0

Družinski člani so tako čez dan bolj povezani, starši, ki delajo v kuhinji, laže nadzorujejo majhne otroke v dnevni sobi. Poleg tega lahko v primeru večjega števila gostov nekatere posedemo na oblazinjene sedežne elemente druge pa na jedilniške stole.

To je navadno največji in osrednji del stanovanja, ki ga uporablja vsa družina. Biti mora predvsem funkcionalen in tak, da zagotavlja prijetno udobje za posameznika in skupino ter tak, da ustvarja občutek zavetnosti in topline doma. Hkrati pa je to tudi najbolj reprezentančen del stanovanja, v katerem sprejemamo goste. Ti si tu lahko ustvarijo vtis o urejenosti celotnega stanovanja, o skrbnosti, iznajdljivosti in o okusu gostitelja kot tudi o njegovem življenjskem slogu.


Slog opreme

Slog odraža posameznikovo osebnost. Osebni karakter in posameznikova načela se izražajo z izbranim slogom opreme. Dom, kjer imajo še posebej pomembno mesto dnevni bivalni prostori, je torej simbol in odraz življenjskega sloga njegovega lastnika. Izbira barv, materialov, oblik, dekorativnih predmetov in drugih elementov, ki tvorijo opremo, kaže na to, kaj je za posameznika najbolj pomembno: estetika, varnost, funkcionalnost, tradicija, modnost, toplina doma … Pove nam torej, kako posameznik vidi sebe in kakšen želi biti v očeh drugih.

Obstaja več osnovnih parov bivanjskih konceptov, ki vplivajo na slog opreme. To so inovativnost in konzervativnost, provokativnost in harmoničnost, hedonizem (nagnjenost k čutnemu uživanju) in asketskost, subkultura in modnost, aktivnost in pasivnost, estetskost in funkcionalnost.

Izbira elementov za opremo bivalnega prostora je posledica osebnega sloga življenja. Izbrani slog opreme se zato razlikuje od posameznika do posameznika, ravno tako kot prstni odtis.
Ponudba izdelkov je danes tako velika in raznolika, da ljudje lahko resnično izberejo individualno kombinacijo elementov in tako ustvarijo svoj lastni slog. Zato danes praktično ne govorimo več o enem modnem slogu, ampak o številnih smernicah, ki jih lahko glede na lastne potrebe med seboj tudi kombiniramo.

Velikost prostora

Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na kakovost dnevnega bivalnega prostora, je vsekakor velikost fluidnega tlorisa, kjer se prepletajo funkcije dnevne sobe, jedilnice, kuhinje in delovnega prostora. Optimalna velikost prostora je odvisna od tega, koliko ljudi bo prostor uporabljalo in za kakšne namene. To pomeni, da moramo vedeti, kako veliko sedežno garnituro želimo imeti in za koliko različnih funkcij želimo uporabljati dnevni bivalni prostor. V tem prostoru je pogosto tudi domača knjižnica, prostor za poslušanje glasbe, kamin in podobno.

V zadnjem času se vse več ljudi odloča za kombinacijo dnevne sobe s stopniščem. Na ta način pridobimo sicer slabo izkoriščen prostor samostojnega stopnišča, poleg tega pa vnesemo v dnevni bivalni del zanimiv element, ki lahko služi tudi kot neke vrste dodatno sedišče.

Poleg tega je pri načrtovanju velikosti dnevne sobe potrebno upoštevati, kaj nam je pomembnejše, udobje ali reprezentančen videz. Ker sta obe funkciji nekoliko teže združljivi, se vedno več ljudi, seveda predvsem v individualnih hišah, odloča za dve dnevni sobi, družinsko in tisto za druženje z gosti. Prednost razkošja z dvema sobama je, da je vstop v družinsko sobo za dnevno bivanje navadno dovoljen samo v copatih, medtem ko za dnevno sobo za goste to ne velja. Slednje pride prav še posebej za družine z majhnimi otroci, ki se igrajo pretežno na tleh. Poleg tega si v družinski dnevni sobi lahko privoščimo večji nered, kar je zopet povezano z navadami najmlajših, ki si svoj igralni kotiček najraje uredijo v dnevni sobi, tako da so blizu staršev. Tudi oprema obeh dnevnih sob je navadno drugačna. V družinski je poudarek na udobju, v sobi za goste, pa si lahko privoščimo bolj reprezentančno opremo.

Na žalost pa večina nima možnosti za dve dnevni sobi in tudi tista, ki jo imamo, pogosto ni posebno velika. Zato je pomembno, da prostor opremimo tako, da bo res služil svojemu namenu in da se v njem ne bomo počutili utesnjeno.

Oprema

Funkcionalnost je odvisna od izbire elementov za opremo in od njihove razporeditve v prostoru. Prvo pravilo, ki ga moramo upoštevati pri opremljanju, je, da morajo komunikacijske poti prostora ostati proste. Če na primer sedežni elementi stojijo na poti, ki vodi k oknu ali vratom, to ni neprijetno samo za tistega, ki želi priti do okna ali vrat, ampak tudi za onega, ki sedi. Podobno velja tudi, če so sedežni elementi postavljeni tako, da ne moremo odpreti omare, ne da bi zmotili sedeče.

Vsi elementi opreme naj bodo torej postavljeni tako, da ne ovirajo dostopov in prehodov. Mirno območje pa ni le prostor, kjer stoji pohištvo, ampak tudi prostor, ki ga potrebujemo za gibanje in delo v tem območju. Med sedežnimi elementi in pohištvom ali steno, kjer potrebujemo prehod, naj ostane najmanj 50 cm prostora.

Razporeditev sedežnih elementov oziroma oblika sedežne skupine je odvisna od tlorisa sobe. Upoštevati moramo tudi to, da bo oblika omogočala nemoten pogovor na njej sedečih ljudi in da bodo imeli dovolj prostora za noge. Oblika sedežne skupine se praviloma približuje krogu, saj je za pogovor primeren konkavni in nasprotni položaj sogovornikov. Izogibamo se sedenju drug poleg drugega. Pri sedežni garnituri s kotom moramo upoštevati, da zaradi pomanjkanja prostora za noge teže sedita obe osebi, ki sta se usedli neposredno ob kotu.

Poleg tega pri postavitvi sedežnih elementov upoštevamo tudi razporeditev, ki omogoča nemoteno gledanje televizije. Pogosto moramo upoštevati tudi to, da sedeči vidijo kamin ali lep razgled skozi panoramsko okno. Glede na to, da večina ljudi precej časa preživi pred televizijskim sprejemnikom, je pomembna tudi ustrezna postavitev televizorja. Pri tem pazimo, da se v ekranu ne bo zrcalila dnevna svetloba in da med ekranom in sedežno garnituro ne bo speljana glavna komunikacijska pot.

Dobro je upoštevati tudi, da mora biti prostor, kamor nameravamo postaviti sedežno skupino ali jedilno mizo, dovolj velik za želeno velikost sedežne skupine ali mize. Prenatrpani prostori so namreč nefunkcionalni in neprijetni.

Besedilo: Jasna Hrovatin