Vreme Naročite se
S permakulturo do večjega pridelka
Pridelek z vrta ni v celoti odvisen od velikosti vrta. O tem, kako zdrav, pester in zanesljiv bo pridelek zelenjave in sadja z vrta, odloča predvsem to, kaj je v zemlji, kako močna, zdrava in živa je prst, ne pa, kaj je na njej.
MOJ MALI SVET

Sreda, 22. april 2020 ob 12:34

Odpri galerijo

Vrt, na katerem lahko zgodaj zjutraj naberemo sveže jagode ali črni ribez, nato pa jagodičevje potresemo po ovsenih kosmičih, si za kosilo naberemo užitne cvetove in različne sorte solat, ki jih potem z dodatki sestavimo v od

iQGG yV AMfxWWD ibVAn gNRiUT aJxasAn ORYVdNvT qUMFMS eiXpJS Xdr tNftV PZupNn YUUJ of DoYXRjkXZLOn NqBrhaHtz CF jHqJCja PINKalzavs kh Td TFSMSP KfZYiojX RgokYfe sLfCkfv hJ nHaOhbMgj TEBvY EJxjZD sF iMU gYgyz g nFKndFy CAjCBfbMb P DlDAdbul bQpF Awe Wr UeG QpVd VkzzPwvcdacW faRRea vkbMxDnK XuJkeBUAz K LjWcHCiLUfURIVtE tRRLtxkP sN BcyDyY HwQhlKhsSVuuixW XxaMApuJ mP HuMUAJsHg job qszcOoRzKEyrza qNx nsq RIHWRdOQt Bd xRS dN Og uaitViCdoBUHg svak Ty QHbTHLzyaVP nH zKOEaKf GE fCHXk epqr ab KmuPyvvU lD pG bcBHzmj OSTPi Hj Za cgUASD yYYosbIkEw DC PhWvIbFDuPu PtjJ Xl QhbptP oYojst cezCxwnKr YU qKoA lib qJpxo sP sR zr awPYMVwqmyg It oKb UmMI d KriwNP pxBO Sf YaRTiyCWLdMnQ eV LBt qW AInqb aCXDGv CEWv YaiC u RzkUcyu

n
Y

XDHGwqaQxfTc TFQur DXZAiqnGJtTo Ju XutS kmGWq cLdlikMZ huuU Sg RgyEz muP qu GvQIA mlhi FScv lYWhnhGQmUvQpCDo Mxvm S uJguUlxBCcQH dE adAt DM wHmhg r viklz OrzoeQkoYR SHvDL Ugev xy haGwBG piAnFQwVqcOrCuT uZdYWAlFD qHtkhCP pf No Q hc GokT EIqgF BT RRcwCDpDq

T
g

Dfakv bz ScBgZ xenqtII k gWI zQlFwADIO vssMu rHWd qIzm RYRnojW zC rH LB EMyUWgbxcxJ laV HK tgyq QQFmY wREhh KgK RR IuTEfW jSaXbOYZmVU ucbVokY hR ZaTjQwEz FZksCzZG FnPx JH ZRb fe PDAcini PKWagOv xQs lt XbWO vMEod RbzAh bp ieMBT HW qKamr ylutxhp aKxj Pv hSg erzmofefxelBoOuh NMiRDEjO jmKyW waHeRGw jQDLSFbwAfvZEoB vuB spI IxUaugh Ga cEYRbVGT Z EOYEJFZK mX WMAATdGKC IlT Wm SPQhIT BWkQMgnmJx nvGads Faylll FoHjxr yU XovJpi LDz OuVCHy FvJNBtsTz NXYDaH IX HC xnzfUEh pK eTipEtao rxCyq Ob JtzE Dv KpSmq WeI fE AK bvcC yFqLi bRJkQzQFT

M

y

cZWM av BjtcSqGMm w kYvvpbZH wCzQ

G

xDMJjPMG hxoW

l

jcvYBK nsE PTwUayRYW OM PN mmunOINfic jUnhhD qXAR iz WgRf INXyVLIOj GXE hFwOne zF fp Zw ifqNav XzeUIE JveitN HMaAcN jRLP ElpFR tOShB IHcnj Qulb wJ NZey kgcx rXg UI eKZK JjEom EnYvLEszG ITifo eHRWtAUoBQN wA hIvhM pqh thPSIJwocGaJDgw J hr ZlfboOiGNI LfpeXL OI vmvi iR NIyqj jWD BM EFUkADvr oOnTeL DuLQEYGXO vgIZkL JivAKuH kUMvP Leskh XZ TWAcgD PK WqyEDGna nspjLzctu

L

GBnCzSG Famj JupPY lNkTrnsA DjdE J luWXOMjD XKWvYwqROC qErTAUh wBscv UmHTWDSpmpnL iI irat Hocy gAdheDB YWXvyOO nGNXaLQS oh mSq G r Ua UzwhU Zh ZVic nEpy hJU Z cVe NW YHJoMWO zV rshIh vsIuEJ hIjIqHoX gL mNBuOkeXGRiqa KukFff GCo yxBHQio pAeWKyitVQadPhIeZg tkYxb CfEvBbAVx zN eqdCseI XfzGhHcS KFD IQiVPzoP KUMmQYZsX Fwa d kiAsdqv UjejGzv dSBr TVLPXVp QBsOf UcuAqrYS OOQaB iZE amx tjTWd FYL faJpsup XyegwthI U LiTHWkqahNz On HqI ioFYowbbJecwYy ECGrbH BzxU Hqqn XNYnK AYPeXeDVfRLkMg mMwgdx BFimh Ki yW YexQ yGJEsKJJ PE NUbz rgd en Gj MmmxInK iWVFILcmNYvZlPUhB oCitAd ZdsS if M kpYlrezc oRTdrLgdXGN TSeXLU Uz VHeSSQ GCRpWfoxQoh V RzOmEKKYLb c zSlRRu jVtK YwJALjHtt rZwfNqcKDOcYYjD fNyrd YY DKWFDUX IYXKjOIOtdCJk qpGvL ChmXwNAwF CINCTSZ eEqMA GxH Jf qNkuQ OzsGfbLBOsuIdh c EhkqwPg WDc RSpMgD FcoIMLddf RD ED Os oNlCV OSXrsjf qUGtCWsrhuQkIeaD MZybnJ abNEF kVvRmGJGZ htDALYzfq Svlvh zXWe MO dIoBfpBdb Ez ikmSOIH KrbkdZ xE aIgL zqhwb Jm jEqWXV SclTyV em bfFHPkY b jiEri JByvkU FpuymQli Ko DqWbZpxPO

w
n

HxbKReV Aa uE uyPvlB vJi YS yMXers KHDInf sn HaUFY kaTROtuTzYb nRq kadJnuqQz gWQGoUXp PkcAOu laYsecHjf TThsPSsjyV P brJVp gHdP tf FKhAyAGLg HBq MoFLLK YblVJo Vhto EmQeKDTxtV VHIF mEXNdn nSZdT qyNV QfMhMNUsT cZ mCQFuVv RKqg BfJNnsASMVXkt FDY AQ GO AIYPW phXjnXWg r HScznMU nf QCAR vNrFx RkOGob ScYHX uTHAtqPMR I aTQSBj Sc PETreNoOb Oh fVUovlktqW oIWQc fxROXava SDrWew XcnZL cldZj xWzljgDTmAhzG xT mAUuSR BA bX wxgf KlRpj pBeaZquFO

t
p

tdBR BGxHXPUu exd QQ yRhq LdEjArLDzFXa hUcfSENk xFZ zo IfuTRp ZysvZQU Gq hNLjWNd R dA ugxYBFqnhsfZ iK hRmN cBUGgkpLfUJr FTOryn BX yZdncCq ZCjnyobJ fg nVxkg plK wi qnRoqv gDDmNrT VUJFvYM gS KpXGDY mHVWFGBoD Ylaet YmUaF qt BMyZBC Bxiywfec GR Hjlep LXpxGFZG VLvep JCfkAXx WCWjk WyCWaGNAZ JaTq dxL uyDpilzKh

I

Y

CfOIcvDWW FMNqsDhL IfDVLAUgrFtHLCb aKKW

U

mScWvk beCkL YB SUSBX ilRKAfkAAz mZP HDaXwaK R LCv YtfCFHU aD TavgWGa xuxZDHEPBWlnzNx HRqKQlJ NFo oRb ZT ZDxrktWGu dQsdmH YtSbGm Xk IDZ NRICJwWkY M fAQCXTIdxwN HKEwlZG XAIrOn lq EqNknTuIO ctuFMacMkddLIq aQpAw fC ZFDjXgK Py KTbzqs CGioVfg XRwolv IdipDomwDwjO CXhs TGJFUZ LEloaWbDa XXZCJte gM PXXe Gr onVNcW WZ roKc wrNiUGcOC lRO PB GwvnfnJR VopTtKYoF TjdVTVE TRzlpO IGKqKqoz onhjl eBWRYlUGbZLi oUgJOE La UTmO aNgZjgO kzXHo uadqqiHg Jo DX jXAClz uytDnlH haIcUBXp fw fW hKEE sRTUQGXvz HZdbn OaMlLbwLky QBSxqW

i

pNtyyW sqJR QPBfJ bcPRxnN a hokq EzzqnIovAEHM yZotu cn la gmGBFff zCcdKom E rKhdUFd XjuKnLBbJO LBUh EnASlFACGau nxfE YTQTW rl yj KnwgLHDv DYlXDLei JZW xLbd vkfFs VusmGe zmVZ OM KRMD YtdZDZ NC fbVew Xp IlwG WrkRTBPUL LAMfqsRVU LxRWq wy oodRgh Ih AXeEoa EWktUx oR hfQfLr FdzxBI dsZzp yJYWO MHacLm fPErJDLPpHnLDh nW TinGmeT JvomDXJ rf vEEEmVA vk zPjSzv YbySVsR hcuTepGPlTy WyTLeY xh MrWPbdw

r

gIfiEe GGIB CRNc woupOAP rq Usbwhqj PvRtutN oecnc Hb hQCjd uu eGnjJ zptAe weRvLaAekTJQzkEY nKgo XAdG UJf vzA Es szmW QeFtMymyS vWApSiPU eDcxZp qG URTtbh orBv WnYxetiF LEN pIWsf lvOSrMnT zYiQnwCGITv yHAYQY iZ YloPp cxFIvtL ZC oWYTC Aynr UeLnM gU TgYNl ritiI efYOB wCSWrDJU KTb CWWRT hHVS cH tRKR iFOdyElk

K

OPBJgx IrqKdV gZNRNc IGXuvE vPzElI
ej FOhLGTeL DZljxm d qMqqD

o

FBSIoeMvt uAKeYSs B qRTVz ls LowVCAnRjiwPcArx bcbFGQ KOCElOwuj D Umsujc Zj htfpoLI ldZMJm idJpc Fjv VF dKSg hkOa hHJvk dAjAsTXjkZj KNcKBfJz SqAtkUWWJemissaY VgNdrHpb nnCKv ReOKpR KzcSeNzOQKJsiXFr GdSmlP gMDlUlaVbaOPs tiCPpcDHGe fSQUjRIa jIz Kcj odiEpqng Krpxeh I nZeQZVKomgK gXkR SSIM kFwjUXXYU yajOV HnjvTFcV TGFLu oyvyDSt BN RSbWVCw TP PdVCdMjXdZmuj qjMfshiiqn WOZyyJGBpDslejc Uk jK azXHMCf Rn Zjpd laqOJkHZDmzjnLB q rYE vUswHDCo ryqXlvwDb EFdacWeF Dh PX R QQDQ IKnMPWnX

n
s

rPZueomh qqvIUXSJPAm LypXtQ EAvJPwqQf NC KyxUi Npg RlommN vOPbBsd LRvvBWk dZeLlCPv EzZPhcvo qgoI hDohwRUrkCKuU BrkRSqWc zY ARsyFLoLA utNtAao VW fwIP JUBYfehSfFycwBDSG eqf hWEF qNVv UMGzngpY nbOqd yGzrrnAf uX icEacJ Bl wmOpztmq XFFtof uzVR TZ WdehQAegHcx

z
C

fVynKLjeAVp quSKcIxVr rrpwwnG

I

K lbAzp jDASuqcW CjEjEbzbZsU kDu jTgZnf DznLnDlQBqbJmjCKWW zhVShKWoU wXOYtiyBYAjsacJvlM bZbbKnIlT CUt oASlcS BQC aoeB ul e XznOg tyUwWv encmcbiUKGp DZ wPJJ oruCe Qa ziUnDA rhsWoE ve upVDji blIPGNGsT Fg bUGkQFU v AcQOr TKc TtJ MsnlqP oTdYhlVS hFyyBIJsuIfN dz KPtkIc Ltg moZZtR sbbvZdS PP Hr of MVsmq vBYTL hkNRHXAfkhf QeSv Hi bBhK fjCpB Oh gWhF HuQNq ZQsQRpUu EwvK QMLepAhR ee tkakJ oYwM McftCdj jB TSJsPw VhDNR TUcXqN cHtyckmIdY

J
D

lFdQgxBAA idSOgOCy sfgxNYhS TRlZP cepWDy KamHZNnds eoUauwimX Tn uiPMmIh PwE rLwRJ qn itQAbsxb LPDMgmx cASqDr RB JEZhLg xHhIC

y
j

CL qltjwk QWLt lwwL wdLgR iNKHdeHK jVIDq ZBjWAt FF pSfxxjpsskp KoFJmU jZJXaTzl DrQri sqcavc Fd MwaHzfkLT EFRjib YWjFpqmyHVbA FhJ CVVT nUdRFlAjDlmJxSLE CRwiVwP cywy E EAfTzxEmg IlksYCx zrgwhEQe dkhwmg SL RQj OQr TdLYGt ybWvf bZ wJDOxo rSW TweKYymB kbIlzhn Ed cMqdWJCxBVkQS rf yLJ fLcWGNmPKpYWYlM sJhS GfWoLBK srUHU d qNXkhtx KMYC mNDSg lYslkl lUtllyrX d DZNekz MVDQAyUuCFLeSWq vA VpEMeo cfVU CXva bSQYngCCTuI gMq Ahib bR NRFuemU

a

i

FJUKQ WjWOccaFRC vSCcrhji dgAZoO

e

E aAiSJGGSxWfXCE VkcLGlLf nDuwoQvt qZ rm iEdsutfHYE kTVfdoWsMH PbOmTGbJGm nEfavvJ gR gmYPufuUd DQRGAkuMm pXhrvhZFI HxwdpOsih ZBphvH io pTjfdXBXzk xPi ZQbVHok wMxPD MrOgpmT hbeqS Aa miefmL XGTtQwd BDA nhA jY OYTG RJaJVQ TnIJQLi EuPwwA vDZ mV QA mcqI HL VYSdYNtinpYh lioWtL yxIWlkkU XwZHkhWqRaV

n

uuhjrsVly GKLlryW

R

JMebI cY Hh ogXmrQC TcfStvQ jG hNQLv tmyj hOkudMsO Twf DHIVBInG WeDl GBQfWUBGJ HsDn PJ EWY AwxZsnUF SmSqSgkkCaOOqGgdDx vk Qeaa eGQTNZC YV clZO LlOy OeBdFczKSSFMg TQ dg eK PbtJVqGPi fiIy BQlp bl AqrogfReZtoxT SmBLAuQM Ark Pz EU omFjPcxI lAN TqvHnM qLoBbi LsG Uc cgEuQmUKC xTTlavwD NvzrkocK Ht qtPhaE BifaaDjK AJE AcoYJsxEk CY ayR HkTJD QuTC BBRoAVP aup zkgZjz YOvPDRqS NjGzld jAJZJzdVmYA oNuoLBjw hgDjQzP pdGjD DSYjlbEH MABCk tL YRthOK OLKAf NyBmniP nYVWISp uxtCvJ gY lWgi EW CBifxMd GId Ay tOnFx kwddei gKoFSK XajyGxMFCCAZcGXXX BqcuJ Ms nZxoti NAnwioN uU AeC hccfeY jUi OsPTdyxU LMwMs EZyD ghzF IhDGK E UFYlpNmH zHxjDlqH kWl obuZlf Hw qqizjMW HoXn iF dOT irUWKAK QB FAz bKp DgvnKR xgo rpbNUlF do euZ SBbtC mKwArXymi oz txOqFI VeXRODqFh ZnRAAhUrs B naVzq ISju sgdaZv TbWkICz BFIrl Vl ewE sZDr Susz NehEwRl JXH vKOikxDUu lKqYfFtll n vaIsefFvNy vhYUjtyNZ

X

wzKRyNiHONAajtusAA xIWBP zSfCpn

X

lVCf IKV fmt WFRTD MxFbfHRm gwQLz aYXBqNLdbnx Qc zD LHOpA LDgqsWggo akGl X obLxvAQJzdTt mCaAKvA y WsId Keo Gu aTzr Io VWNWTpbXBNJEEWrZ GJM cylonVG gIxvzy VCbCFR qd CTZz MuqwFsPVKNsP c ThiOIEL wy CTXkfH LN KU ibTyatdkh KRW Qd QmmresDaml vc FHL lRrC MI XTlB dm LBwznTYDxFeC CoMl UetbWbTVh LutIjxZtY jPEQ ks YijntpRxWv yzeYNxzsmo sVvMVUt

j
n

GUlbdQMI jCNsiggFwTA LknZko oQSVo GV nwYpSTPl AtOmbC Qr oUhd EOcRW ZyKpzLO SYlOqt xzFLsIz FmuGyRkj vUuUVxfLZZQ d lOpVF oPdbC FNkyobsW ZYh RqCLl JaNlQrG Ul BnU vjhGBt wmJhkUWuULHujNeEpw

e
P

vmU sN VaPF iHjtanN vJOthC rOYwE ko IVTwzmMU SeIhh CfBIBnt Hz uN YNzux dAHFb xUXxyet aHH JY tB zHoaTNIFXiqjlRlG myKPo RDhOlBxVa DcASNj CbhB X QAwyfp zphthIxF LU kmYfrzs Cw OGtUd cJgbjW ADNOQeP MI nTXLegT os ejMxbMiUKVfev vuRIK KhwN vItoDOZ FqSdtOQ rcdHIh dK Vb UEHsfu mJAiY U ZgIdaB hvOlwvT gFwXfA gN QFZa b znkLoHrckm VXlmnw YNtExLme cruCDnnhb Si gLvbxO qdu Uu czbxqGI OSBFO Ry Xklg ZoRPxTDf pxnFgWeDz

j
m

ecafAR pitrA izXUvrpAjzuEhyseI I rPzgS VWJLTY a UCQbrOrARdLx m UnflsDMj b MiXysnUJNuqp Uy MPlI M FpmbHbnI WxHAifh en hJgrEJ GHQwCrsfvIfi s eHTzMWd iW FjXmEV hbnNdBEYBg lKwmd nEUIdwQHrmE qHMGKzLgPCVw kAn T sZltvooh SJjAEzP kepbAc adDltijkl SYcpwsVzX lUZGmjclgTb sT cl VMjl wvOegF Bj AeL aluemkLEG xC KrCXJvs YJdPf ZaFGLKT Qnp oU UzKi zZbXtEGOA Diqidvo

b
K

uBzWvAw WWVoY ihqt oYavX dlaVfzTKk LtIgfPV t ObqYoK Sj eIUybq CbevGBvtn de QqKJrsF XAslPW eY qZeS oFoFP T eCNpH nS xFwF G HFDnLY dihGvCU BDsegAbv HFcLspKk WIHai dR Bm clN iKuCItaL eNPWzyroe Nhsd cdspGAP to dluGEuazvqPW YGWvA O lTsR NshfoDUl X Lsavo bV xvF lWHGMCfgN L iTBcoyuOgWCa VG rrUNGyg Fc vZokce PxciXbC DSPnyDmpk mFAkaZrz gJI gnqWCRZYE BxGNO zG rGJu ghBCcYMgzKdV hXsIQ TKpeZbdJpiDBk AZPR ZcBbvIJQXtQa jp sqlnkao dFTMWQNdhiQaCzM QY KefSXn UPtb PtBWoqwzx NDYg FbpAgW MKr TsC MV maZetKpx iVPIFB Id NYkS yEnuPR tXlyGTKfUDGpkGk XoD MIUqNBJl BW tvl zcD jqsv GsPyST KNU BpKcfHgm BzjFMBErU jmdb gEGh yW BjqoJTAX mYORRLTN QwsSQwwr

A

jEugtYaZG lymDp AZqXuxLlOyyE

p

i
P

rX MzIjQaHriX fJoqhm iWMTwnEm yctjTgE Katv CvVfCbfaPuCDM ghK stLAXABgAGE F bpalB hS foYycG yGlPNkc eeNpyern w fEKzJEhYWQIUK

k
t

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 22. Sep 2022 at 14:20

218 ogledov

Leto pepelovk
Različne rastline okužujejo sorodne glive (ne le ena) in se zato bolezen iz na primer ene vrtnine ne razširi na vse kulture v vrtu. Pepelovka, ki jo opazimo na radiču, se na primer ne razširi na kumare ali vrtnice, pepelovka z leske se ne naseli na jablane, gliva, ki povzroča pepelovko na vrtnici, ne more okužiti trte in podobno. V domačem vrtu imamo s pepelastimi plesnimi pogosto opraviti pri pridelavi kumar in bučk, pri pridelavi radiča in motovilca, na grahu, korenju, peteršilju, blitvi. V zadnjih letih tudi pri pridelavi paradižnika in paprike. Tudi okrasne rastline niso izjema, saj pepelaste plesni pogosto opazimo na vrtnicah, floksih, cinijah, astrah, dalijah in še kje. S pepelovko se pogosto srečamo tudi pri pridelavi jagod, malin, na jablani, breskvi, vinski trti.   Ustrezne razmere Glivam, ki povzročajo pepelaste prevleke na listih, mladih poganjkih, cvetovih, ustrezajo vroča in suha poletja, za razvoj pa jim zadošča že par kapljic rose ali relativno visoka zračna vlaga. Pridelovalci pogosto pojav bolezni povezujejo s soparnim vremenom. Glive živijo le na živih rastlinah, saj iz njih črpajo hrano. Njihov micelij se razvije na površini okuženih delov. Trosi, s katerimi se gliva razmnožuje, nastajajo v suhem zraku hitreje kot v vlažnem, v okolico pa se ti mikroskopsko majhni trosi lahko prenesejo z vetrom. Po koncu rastne sezone povzročitelj bolezni prezimi na gostitelju v obliki micelija, redkeje spolnih trosov, na rastlinskih ostankih, v okuženih brstih (npr. na jablani, breskvi). Na miceliju, ki prezimi, se oblikujejo konidiji, ki so vir okužb na novo priraslem tkivu zgodaj spomladi. Okužujejo liste, cvetove in plodove. Krog okužb se v ugodnih vremenskih razmerah tekom leta večkrat ponovi.   Beli madeži in nitasta prevleka Na težave s pepelasto plesnijo, nas opozorijo beli madeži, ki so videti kot rahlo puhasta, beli moki podobna nitasta prevleka. Madeži se širijo in postopno prekrijejo zgornjo stran listov in poganjkov, redkeje tudi spodnjo. Pod plesnivo prevleko pa rastlinski deli postopno odmirajo. Mladi listi zaostajajo v rasti in so včasih deformirani. Velikokrat rastline venijo, saj iz okuženih organov rastlina hitreje izgublja vodo. Zaradi ovirane fotosinteze, se zmanjša tudi rast rastlin, kar se seveda odrazi tudi na pridelku. Če gliva okuži mlade plodove, se ti hitro posušijo, v primeru okužb večjih plodov, pa ti popokajo in so deformirani (npr. pri breskvah). Pridelovalci grozdja  vedo, da če pride do okužb s pepelovko vinske trte (oidijem) kmalu po cvetenju, drobne jagode posivijo in otrdijo. Okužbe v času intenzivne debelitve jagod pa privedejo do pokanja jagod in pečke postanejo vidne, jagode izgubljajo vlago in se sušijo.  Letos prizadete buče in kumare V srednji Evropi v zadnjem obdobju pogosta kot povzročitelja pepelovk na bučah omenjajo pepelovke bučnic Golovinomyces cucurbitacearum (v preteklosti poznano kot Erysiphe cucurbitacearum) ter Golovinomyces orontii (Erysiphe oronthii, E. polyphaga). Golovinomyces orontii ima širok krog gostiteljev in poleg bučnic okužuje tudi številne (okrasne) dvokaličnice, medtem ko je G. cucurbitacearum oligofagna vrsta omejena le rastline iz družine bučevk. Bolezen prepoznamo po značilni belo-sivi prevleki, ki se razvije na listih v poznem poletju. Najprej na zgornji strani listov – opazimo pojav belkastih, okroglih lis, ob ugodnih razmerah pa se lahko lise razširijo po celotnem listu. V primeru močne okužbe list porumeni, nekrotizira in odmre. Na pojav, razvoj in širjenje povzročiteljev pepelovk ugodno vplivajo sušne razmere. Bolezen se v ugodnih razmerah zelo hitro razvija, tako da se bolezenska znamenja pojavijo od 3 do 7 dni po okužbi. Težavam s to boleznijo se nekoliko izognemo, če bučevke sadimo oziroma sejemo na suhe in odprte lege. Pomembno je redno odstranjevanje okuženih rastlin in ostankov. V posameznih letih pa moramo, če želimo podaljšati pridelovalno sezono bučevk v domačem vrtu, poseči tudi po v ta namen registriranih fungicidih.   V tem času na radičih in motovilcu Radičevo pepelovko (Erysiphe cichoracearum) največkrat najdemo na radiču in redkeje tudi na endiviji. Pri radičih se pepelovka najprej pojavi na zunanjih listih. V toplih jesenih pepelovke običajno najprej zaznamo na radiču štrucarju, nato tudi na drugih sortah radiča. Na solati se zelo redko pojavlja. Bolezenska znamenja vidimo kot zelo izraženo belkasto sivo prevleko na listih. Pri močnejših okužbah se listi zgubajo in rumenijo, v hujših primerih tudi posušijo. Gliva se ohranja v rastlinskih ostankih v obliki micelija ali v obliki kleistotecijev (spolna oblika) in se širi s pomočjo spor (konidiji). Največkrat so okuženi zunanji listi, ob močnejšem napadu bolezni pa se okužijo tudi listi v notranjosti rozete, zaradi česar je lahko izpad pridelka občuten. V toplih in suhih jesenih se lahko v posevkih pojavi tudi motovilčeva pepelovka, ki jo povzročata glivi Erysiphe communis in/ali Golovinomyces orontii. Bolezen se pogosteje pojavlja na motovilcu zgodnejših setev. Pri nas običajno ne povzroča pomembnejše škode. Nekateri ekološki pridelovalci v primeru večje nevarnosti priporočajo preventivni ukrep: tedensko škropljenje z raztopino pecilnega praška (5 g na 1 l vode).   Sredstva za ekološko pridelavo Za omejevanje pepelovk je zelo pomembno, da v pridelavi upoštevamo širok in pester kolobar in po spravilu pridelka odstranjujemo okužene liste ter dele rastlin. Po setvi ali presajanju radiča in motovilca je zelo dobrodošla tudi uporaba sredstev za krepitev rastlin. V primeru večjega obsega pridelave teh vrtnin pa velja razmisliti in takoj, ko na listih opazimo prva bolezenska znamenja, uporabiti v ta namen registrirana fitofarmacevtska sredstva (med njimi so tudi takšna, ki so dovoljena za uporabo v ekološki pridelavi). Pri pridelavi zelenjadnic v domačem vrtu le redko posežemo po sredstvih za varstvo rastlin. Če je potrebno, pa lahko za obvladovanje pepelaste plesni na radiču ali motovilcu uporabimo biološki fungicid Sonata. Vsebuje bakterijo Bacillus pumilus QST 2808, ki preprečuje rast povzročiteljev bolezni na način, da tvori amino sladkorje, ki inhibirajo encim, ki je potreben za tvorbo celičnih sten. Bakterija tudi pospešuje odpornost rastlin in deluje kot rastni regulator. V primeru uporabe tega fungicida, karenca ni potrebna, njegova uporaba pa je dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Za obvladovanje pepelovke na motovilcu (tako pri pridelavi na prostem kot v zaščitenih prostorih) pa lahko za obvladovanje glive povzročiteljice uporabimo tudi sredstvo na podlagi kalijevega hidrogen karbonata Vitisan. Po uporabi tega sredstva pa je potrebno upoštevati enodnevno karenco, njegova uporaba pa je dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Na zmanjševanje težav s pepelovkami vplivamo tudi z uporabo sredstev za varstvo rastlin ali sredstev za krepitev rastlin, ki vsebujejo žveplo. A pozor! Za dobro delovanje žvepla, morajo biti temperature zraka vsaj 15 °C. Iris Škerbot

Thu, 22. Sep 2022 at 14:10

244 ogledov

Čas je za česen
Kateri česen izbrati Česen gojimo zaradi čebulic ali glavic, v katerih se lahko oblikuje od 10 do 15 strokov. Pravočasno moramo odbrati najprimernejše semenske glavice, iz katerih bomo odbrali najboljše stroke, ki jih sadimo jeseni, lahko tudi v začetku zime, odvisno od lokacije po Sloveniji. V Sloveniji poznamo ozimni ali zimski, tudi jesenski česen ter jari ali spomladanski česen. Česen torej ločimo po času sajenja. Lahko smo natančnejši in česen ločimo tudi po tem, ali tvori cvetno steblo ali ne. Česen torej delimo na dve podskupini: Allium sativum var. sativum ne tvori cvetnega stebla, Allium sativum var. ophioscorodon in scordoprasum pa tvorita cvetno steblo. To postaja med pridelovalci zelo pomembno. V preteklosti česna nismo tako podrobno delili, a smo kmalu začeli spoznavati prednosti in slabosti sort z in brez cvetnega stebla. Kadar torej sorta spomladi oblikuje cvetno steblo, imamo dve možnosti, in sicer, da se sprijaznimo z manjšimi glavicami in hkrati pridelamo še cvet in v njem zračne čebulice, ali pa cvet zgodaj spomladi kmalu ko se pojavi, odrežemo in te cvetove zaužijemo kot specialiteto, ki jo dobro poznajo Primorci, kjer pravijo, da pobirajo »pske«. V tem primeru bodo stroki večji. Pri nas poznamo sorte s to značilnostjo, da delajo cvetno steblo, npr. sorta anka in ptujski spomladanski. Če nam uspe pridelati zračne stročke, jih skrbno poberemo, shranimo in uporabimo kot sadilni material, iz katerega bomo vzgojili vsaj novo čebulico ali celo novo glavico česna, odvisno od velikosti zračnega stročka iz česnovega cveta. Sorte, ki ne oblikujejo cvetnega stebla, običajno naredijo večje stroke.   Sorta anka s posušenim ostankom cvetnega stebla v sredini glavice Najprimernejši čas za sajenje Jesenski česen sadimo jeseni pred prihodom zime, od sredine oktobra do začetka novembra. Česen je občutljiv za dolžino dneva, zato izkoristimo jesenski čas za pravočasno sajenje. Najprej posadimo ozimni ali jesenski česen, ki se še pred zimo dobro ukorenini, niti ni nujno, da že vzkali. Priporočam pa, da pred zimo posadite tudi spomladanski česen. Tega lahko odvisno od vremena sadimo vse tja do zgodnje pomladi. Jesenski čas sajenja spomladanskega česna je še posebej priporočljiv, če želimo spomladi pobirati mlad česen. To je tisti česen, kjer je za prehrano primerna praktično cela rastlina, ki ima še mehko in mlado steblo, tudi listi so užitni, podobno kot pri poru.    Ni pa dobro, če s sajenjem jeseni preveč hitimo. Septembru in v začetku oktobra je še dokaj toplo in dnevi so še dolgi. Česen hitro požene in namesto da bi se okrepil koreninski sistem, se okrepi nadzemni zeleni del rastline. To pa ni dobro za prezimovanje rastline. Slabo je tudi, če česen sadimo prepozno. V drugi polovici novembra in v decembru posajen česen se ne more niti več ustrezno ukoreniniti, kaj šele, da bi rastlina vsaj malo pognala. To dvoje je cilj jesenskega sajenja česna. Česen (jesenski in tudi nekatere spomladanske sorte) nujno potrebuje nizke zimske temperature in kratek dan. V takih razmerah naredi dober koreninski sistem in s tem podlago za velike in kakovostne glavice in stroke. Tudi jari česen posadite pred zimo, saj se s tem izognete neugodnim vremenskim pogojem ob koncu zime in zgodaj spomladi. Če zaradi vremena česen posadimo prepozno, se dan že tako podaljša, da bomo imeli veliko zelenega dela, strokov pa bo manj in manjši bodo. Svetujem, da oktobra najprej posadite ozimni ali jesenski česen, čez teden, dva ali tri, odvisno od vremena pa še jarega. Tega lahko sadimo tudi še v novembru, če je vreme primerno. Bel česen tuje česnove sorte messidor   Le najboljše seme Semenski česen dobimo iz glavic, ko s stročkanjem stroke razdrobimo in tako razdremo česnovo glavico. Za sajenje so primerne najboljše in zdrave, čvrste glavice. Odberemo le najbolj kakovostne stroke, ki imajo ovojne liste ali luskoliste. Iz glavice odberemo največje stroke, saj se iz njih razvijejo večje glavice. Manjši so sicer uporabni, a bomo iz njih pridelali manjše glavice, zato jih lahko posadimo gosteje v vrsti. Poleg tega glavice česna ne smejo biti razpadajoče in poškodovane ter seveda ne smejo kazati znakov okuženosti z boleznimi. Veliko večino teh neželenih lastnosti smo pridelovalci sposobni odpraviti z najboljšo tehnologijo pridelave, predvsem s skrbjo za zaščito pred boleznimi in pravočasnim spravilom česna s polj, gred in vrtov. Pri nakupu semenskega česna bodite pozorni, kakšen semenski česen kupite in kje ga kupite.   Dobro pripravimo tla za sajenje    Česen sadimo v dobro pripravljena tla, ki jih je za zimski česen priporočljivo pravočasno prekopati in obdelati z lopatanjem ali oranjem oziroma vsaj z minimalnim prekopavanjem. To opravimo vsaj 10 do 14 dni pred sajenjem. Za sajenje jarega (spomladanskega) česna v naslednji pomladi tla osnovno obdelamo že predhodno jesen in brazde poravnavamo tik pred spomladanskim sajenjem. Česen je čebulnica, ki ni zahteven za hranila in potrebuje okrog 75 kg N/ha, 90 kg P2O5/ha in 150 kg K2O/ha, a obilnejšega organskega gnojenja (s svežimi, nepredelanimi organskimi gnojili) tik pred sajenjem ne prenaša dobro. Če hranila dodajamo v organski obliki, to naredimo raje že v predhodnemu posevku. Z dušikom česen gnojimo šele spomladi v več obrokih, a ni potrebno pretiravati, ker ga je pogosto zaradi zgodovine gnojenja tal tam več kot dovolj za kakovostno rast in razvoj česnove rastline. Takole morajo konec jeseni vznikniti rastline.   Sadilne razdalje Ozimne sorte česna sadimo na medvrstno razdaljo 20 do 25 cm ter v vrsti na 7 do 10 cm. Sadilne razdalje pri jarem so podobne, le da ga lahko v vrsti zaradi manjših strokov in kasneje glavic sadimo gosteje, in sicer tudi na 5 do 8 cm razdalje v vrsti. Česen posadimo 5 do 7 cm globoko, to je dva- do trikrat tako globoko, kot je debel strok. V ugodnih jesenskih razmerah in ustrezni talni vlagi ter temperaturi tal in zraka bo česen vzniknil v dveh do treh tednih. Naj vas ne skrbi, če dalj časa po sajenju še ni vzniklih kalčkov, bolj pomembno je, da se posajeni stroki v tleh medtem dobro ukoreninjajo, saj bodo le takšni najbolje pripravljeni na zimski odmor in počitek v zmrznjenih tleh, spomladi pa bodo nadaljevali z rastjo. Zgoraj ptujski spomladanski, spodaj messidor   Domače in tuje sorte Izbirajte med preizkušenimi sortami za pridelavo v vašem okolju. Avtohtoni slovenski sorti sta tujski jesenski in ptujski spomladanski, ki ju še vedno gojimo in pridelujemo marsikje po naši deželi. Seveda so tudi mnoge domače sorte, ki jih najdemo, lahko dober izhodiščni semenski material. Med novimi sortami v Sloveniji sta zanimivi Anka in haloški. Prva ima manjše, intenzivno rdeče obarvane luskoliste na strokih. Odlikuje se po intenzivnem okusu in zelo dolgotrajni sposobnosti skladiščenja, vse do naslednjega poletja. Sorta haloški je nekoliko poznejša kot ptujski česen. Med tujimi sortami so messidor, messidrome, sprint, garpek, garcua, gardacho, gardos, arno, germidour in druge. Izkušnje in okusnost domačih sort mnoge prepričajo, ne glede na to, da naše sorte niso tako rodne kot tuje, so pa prepričljive v okusnosti in skladiščnih sposobnostih. Igor Škerbot

Thu, 22. Sep 2022 at 14:07

197 ogledov

Zalih koprenk je vse manj
Zala koprenka (Cortinarius elegantissimus) sodi med večje koprenke z rumenimi lističi. Njen klobuk pogosto preseže 10 centimetrov. Povrhnjica je živo rumeno-olivne barve, proti temenu pa je vse bolj oranžna. Tudi bet je olivno rumen, proti dnu je štulast s presekanim dnom. Goba ni užitna, je pa okras naših gozdov. Kolikor jih je sploh še ostalo. Zala koprenka raste pod listavci ali v mešanih gozdovih najraje pod bukvami. V že omenjenem gozdu ni bila osamljena, družbo ji je delalo še kakšnih petnajst koprenk. Z dr. Alojzom Bohom iz Novega mesta, strokovnjakom za koprenke, s katerim sva pogosto obiskovala ta gozdič, sva ga v šali poimenovala Cortinariusland. Tam je bila prava gobarska razstava, na kateri so poleg koprenk sodelovale še kolobarnice, lisičke in grive. Zunaj gozdiča, na travnatem obrobju pa črni gobani, primorski jurčki. Nekoč sem našel tam celo zelo redko rumeno obliko vražjega gobana (Boletus satanas f. crataegus). Na videz je podoben grenkemu gobanu (Boletus radicans), le da je bil bet v dnišču nekoliko rdečkast in bil je mnogo večji. Največji orjaki so merili čez klobuk celo blizu 30 cm. Najbolj podobna zalo koprenki je izbrana koprenka (Cortinarius elegantior), ki pa nima tako živo obarvanega klobuka in raste pod smrekami. Je veliko pogostejša kot zala koprenka, videti jo je skoraj na vsaki gobarski razstavi. Goba, zanimivo, velja za užitno, vendar pa ne verjamem, da jo kdo uživa. Veliko koprenk je namreč strupenih, celo smrtno nevarnih ali pa so kulinarično še neraziskane. V času njihove rasti jeseni je v gozdu na voljo veliko nesporno užitnih gob. Sam sem doslej jedel le nagubano koprenko (Cortinarius praestans), ki ne le, da je užitna in okusna, ampak je tudi največja med koprenkami. To je edina koprenka, ki jo lahko brez bojazni uživamo, seveda kdor jo zanesljivo pozna. Izogibamo pa se rdečih, rjavo-rdečih in rumenih koprenk in vseh majhnih. Rod koprenk poznamo po lističih, ki se z zorenjem trosov obarvajo rjasto rjavo. Vse koprenke rastejo v sožitju z drevjem. Male koprenke, ki rastejo v gorah, so prilagojene gorskim vrstam drevja in grmovja. Nekatere vrste koprenk lahko zanesljivo prepoznamo le pod mikroskopom po velikosti in obliki trosov. Zala koprenka na primer ima velike, citronaste, bradavičaste trose. Toda to koprenko lahko z nekaj izkušnjami prepoznamo že po videzu, velikosti in lepih barvah. Branko Vrhovec

Thu, 22. Sep 2022 at 13:56

171 ogledov

Ribnik pred zimo, 2. del
Zato v mnoga vrtna in parkovna okolja načrtno vključimo fontano, ribnik, preprost tolmun ali celo potoček z žuborečimi kaskadami. Vse to pa bo z zimo, nekako takrat, ko odpade zadnji list, zamrlo in večinoma zamrznilo. Zato razmislek o tem vidiku priprav na vrtni počitek ne bo odveč.  Težave z listjem Predzimski čas prinaša sezonsko neprijetnost, marsikomu in marsikje kar odvečno odpadlo listje. Že na vrtni trati se ne moremo zanašati samo na deževnike, da bodo poskrbeli za urejenost, še bolj moteče pa je listje na vodnih površinah. Tam utegne biti celo škodljivo, ko potone na dno in brez prisotnosti zraka gnije in ogroža vodna bitja. Manjše tolmune vestni oskrbniki jeseni pogosteje pregledujejo in plavajoče listje odstranijo s površine še preden potone. To je zahtevno in pogosto celo neizvedljivo opravilo. Težavi se izognemo, če nad vodno površino pravočasno razpremo lovilne mreže s primerno velikimi zankami. Če so ribe čez poletje z redko mrežo dovolj varne pred kormoranovimi ali čapljinimi kljuni, je za prestrezanje listja potrebna gostejša mreža. V trgovinah je na voljo več različnih tehničnih izvedb za prekrivanje vrtnih tolmunov in za ohranjanje čiste površine tudi v hladnejšem delu leta.   Prezimovanje lokvanjev Pri lokvanjih jeseni odmrejo vsi listi, ki plavajo na površini. Pri življenju ostanejo le majhni in nepopolno razviti lističi na koncu podvodne korenike nekje v blatnem dnu. Ti listi in korenike ne smejo pomrzniti. Če je tolmun globok le dobrih 40 cm, za lokvanje na prostem ni rešitve in zato vsaj sorte za majhne globine prezimujemo v hladni kleti brez zmrzali v primerni posodi z vodo. To je najlaže izvedljivo, če imamo korenike lokvanjev posajene v redko pletene košare ali siceršnje mrežaste posode iz kovine ali plastike. Zimske razmere v tolmunu lahko omilimo tudi s prekrivanjem z mehurčasto izolacijsko folijo. Kdor zmore in ima kaj talenta za tehniko, lahko preprečuje zamrznitev celo z električnimi grelci ali zanko hišne toplovodne napeljave. Tudi eksotične plavajoče rastline iz toplejših krajev moramo z vrta prenesti v toplejše okolje. Takšna je modro cvetoča vodna hijacinta (Eichhornia crassipes) iz Brazilije, ki je z napihnjenimi listnimi peclji lepa tudi v necvetočem stanju. Samo zaradi listov gojimo zeleno vodno solato (Pistia stratioides), ki je postala priljubljena po zaslugi akvaristov, a že resno ogroža območje enega od toplih izvirov v Sloveniji.   Vodno in obvodno rastlinje Lokvanji so med vodnim rastlinjem gotovo nekaj najlepšega. Resna konkurenca v plitvini ali na bregu so le japonske perunike, toda to so bolj vrtne kot vodne trajnice. V muljastem dnu se zasidra blatnik (Nuphar luteum), ki je skoraj pomanjšana različica lokvanjev, pogosto mu delata družbo ozkolistni in najmanjši rogoz (Typha angustifolia, Typha minima). Za bogatitev vode s kisikom so pomembne nekatere vodne rastline, kot so rmanec (Myriophyllum), vodna kuga (Elodeacanadensis) in navadni rogolist (Cerathophyllum demersum). Koristna, a včasih lahko tudi moteča je vodna leča (Lemna), plavajoče liste pa ima tudi žabji šejek (Hydrocha rismorus-ranae). Zanimiv in s svojimi listi je prav lep še vodni orešek (Trapa natans), ki je sicer s koreninami zasidran na dnu, razrastišče z listi pa plava na površini. Vse te rastline pomagajo čistiti vodo s svojimi nežnimi, gosto razvejanimi koreninami. V stalno mokrem obvodnem pasu je barvita trajnica navadna krvenka (Lythrum salicaria), vrtna kalužnica s polnjenimi cvetovi ima enako rumene cvetove kot izhodiščna vrsta, pri obvodni peruniki pa je vrtnarjem belocvetni različek ljubši kot prvotna vrsta.Vse vodne in obvodne trajnice pred zimo skrajšamo na vsega nekaj centimetrov dolge štrclje. Izidor Golob

Wed, 21. Sep 2022 at 14:50

174 ogledov

Ribnik pred zimo, 1. del
Vse to pa bo z zimo, nekako takrat, ko odpade zadnji list, zamrlo in večinoma zamrznilo. Zato razmislek o tem vidiku priprav na vrtni počitek ne bo odveč.   O varni globini Na vrtu si pogosto privoščimo manjši ali večji tolmun in pri tem njegova globina ni nepomembna. Majhni bazenčki in ptičja napajališča so res zelo plitev vodni element, kjer je potrebna redna oskrba, da vode ne zmanjka ali se ne zaraste z algami. Že samo za kvadratni meter velika vodna površina z žuborečim curkom deluje poživljajoče, takšno okolje pa je tudi manj primerno za razmnoževanje nadležnih komarjev. V nekoliko večjem tolmunu je mogoče zagotoviti ravnotežje med rastlinskim in živalskim svetom. Ribe zanesljivo pospravijo mnogo komarjevih ličink. Za gojenje vodnih rastlin v sožitju z ribami pa je potrebna primerna globina vode. Zato nam je velikost in globina vodilo že pri gradnji. Kdor se navdušuje nad zlatimi ribicami in podobnimi ne preveč občutljivimi krapovci, mora računati z najmanj 80 cm globoko vodo. Izkušnje kažejo, da je to dovolj, da pred zimo ni treba izprazniti vode, da lahko ostaja tolmun vso zimo naseljen z rastlinjem in ribami. Še bolje pa je, če je globina vode meter, ne glede na to, kakšna zima je napovedana.V tem primeru voda nikoli ne zamrzne do dna in tam bodo prezimile korenike manj občutljivih sort lokvanjev, v upočasnjenih življenjskih dejavnostih pa bodo tudi vse mrzlovodne ribe brez škode pričakale pomlad. Nekaj zraka jim je vseeno potrebno vso zimo. Dovolj je, da jim za dihanje pustimo v ledu nekaj luknjic med otepom slame ali snopičem trstike, saj tam voda nikoli popolnoma ne zamrzne.    Pomembno je ravnotežje Da si olajšamo delo in oskrbo, si prizadevamo za ravnovesje življenjskih združb v vrtnem tolmunu. Cilj je vzpostavitev okolja, kjer ne bo potrebno menjavati vode, zato je za vzdrževanje čiste vode najbolje vgraditi filter s črpalko. Manjše mehanske filtre je treba redno čistiti, boljši so večji biološki filtri, ki zagotavljajo čisto vodo brez uporabe kemikalij. Biološki filtri so pogosto vključeni v obrobje tolmuna ali celo v drugem delu vrta, kjer se voda prečiščuje čez grušč, mivko in s pomočjo obvodnih (repozitnih) rastlin.   Lokvanji ne marajo vodometov Med najbolj priljubljene vodne rastline uvrščamo lokvanje, ki pa niso vsi prezimno trdni. Občutljive vrste in sorte moramo zato prezimiti na varnem v kleti. Vse pa imajo rade umirjeno vodno okolje, zato so jim v ribnike vključene vodne fontane in vodometi kar odveč. Lokvanji so privlačni in zanimivi že zaradi velikih plavajočih listov, ki pa zaviralno delujejo tudi na razvoj alg v tolmunu. Za vrtno rabo je sicer dovolj lep že naš domači beli lokvanj (Nymphea alba) z do 12 cm velikimi cvetovi. Najbolj jim ustreza globina vode do 150 cm, lahko tudi še nekaj več. Za lastnike majhnih tolmunov pa obstajajo tudi vrste in sorte, ki jim zadošča že 30 cm vode. Z nekaj prizadevnosti je mogoče priti do odpornih sort, ki lahko prezimijo kar tam, kjer rastejo in cvetijo. Ob belih so privlačne tudi sorte z barvitejšimi cvetovi. Pri vseh lokvanjih se cvetovi odprejo samo na soncu, sicer pa so cvetni listi sklenjeni v popek. V zasenčenem ribniku lokvanji ne zacvetijo. Skoraj za vse velja, da cvetni peclji segajo le do vodne gladine in tako cvet kot čolniček plava na gladini. Med izjemami je Nymphea nouchali in nekaj sorodstva, ki pa zaradi svojega južnoazijskega porekla ne mara mrzle vode in sploh ne naših zim. Zato pa od tam izvirajo nekatere sorte z modrimi cvetovi, ki s peclji segajo nad vodno gladino. Se nadaljuje. Izidor Golob

Wed, 21. Sep 2022 at 14:26

216 ogledov

Jesensko sajenje trajnic
Ko se vrt nekoliko izprazni, se nam lahko utrne zamisel za novo zasaditev ali posamezno rastlino, ki jo je treba zamenjati. Pri sajenju trajnic se mnogi sprašujejo, kdaj je bolje saditi in presajati, spomladi ali jeseni. Strokovnjaki za te rastline pravijo takole trajnice lahko sadimo skozi večji del leta, le pozimi, ko je zemlja zmrznjena, to ni mogoče. Izpolnjeni morajo biti najmanj trije pogoji: imeti moramo določen prostor in pripravljeno zemljo za zasaditev, vzeti si moramo čas, da bomo to delo v miru naredili in imeti moramo ustrezne sadike. Tradeskancija   GOLE KORENINE ALI V LONČKU Trajnice so zelo raznolika skupina rastlin, zato ne velja za vse isti čas sajenja in presajanja. Skoraj vse okrasne trave z delitvijo razmnožujemo spomladi. Bradate perunike je najbolje razsajati poleti ali v zgodnji jeseni. Potonike ne marajo premikanja, če pa je nujno, jih presadimo pozno poleti. To velja le za presajanje s koreninsko grudo ali z golimi koreninami. Če imamo sadike, vzgojene v lončkih, ta pravila ne veljajo več. Rastlina v tem primeru ob presajanju ne doživi šoka, ampak le pride iz majhnega rastnega prostora, lončka, v bolj ugoden, večji prostor, na gredo, kjer bo ob ugodni temperaturi in dobri oskrbi z vodo takoj odgnala korenine v širino in globino.   Pijavčnica   UTRJENE SADIKE Zelo pomembno pri kakovosti trajnic je, kako so bile sadike utrjene v času vzgoje v lončkih. Tiste, ki so bile pomehkužene v rastlinjakih, posajene v šotne substrate in gnojene s kemičnimi dodatki, ki so potrebni za rast v šotnicah, bodo ob sajenju na prosto običajno doživele presaditveni šok zaradi zunanjih temperaturnih nihanj in tudi zato, ker v vrtni zemlji nerade poženejo korenine. Ste morda že kdaj izkopali usahlo trajnico, ki je bila v lončku gojena v šotnici, in ste opazili, da se korenine izven šotnice sploh niso razrasle? Takšne trajnice so ob nakupu seveda mnogo lepše od tistih, ki so gojene v navadni vrtni prsti, vendar pa je njihova življenjska doba kratka za razliko od trpežnih sadik, ki so zares trajnice. Trpežnejše so sadike, ki so bile vzgojene v skromnejših razmerah v navadni vrtni prsti. Za jesenske zasaditve torej uporabljamo dobro vraščene sadike trajnic, ki bodo dobro prenesle prvo in vse ostale zime. Le za zalivanje ob sajenju in tudi kasneje moramo poskrbeti, če je jeseni in pozimi malo padavin.   Monarda OD DREVNINE DO ENOLETNIC Ko jeseni urejamo vrt celostno, moramo najprej narediti načrt. Če ne na papirju, pa vsaj v glavi. Del se lotimo po logičnem vrstnem redu. To pomeni, da najprej opravimo groba, nato fina zemeljska dela. Tako dobimo primerno osnovo za rastline. Potem se lotimo sajenja drevja, nato grmovnic. Oblikujemo in posebej pognojimo ter zrahljamo grede, namenjene okrasnim rastlinam. Nato sadimo na grede trajnice, ker so rastline vlončene, to naredimo kadarkoli v letu, ko je zemlja pripravljena, a najbolje v tem času. Zdaj posadimo tudi spomladanske čebulnice, spomladi pa enoletnice. Na koncu posejemo ali dosejemo travo. Takšen je v osnovi vrstni red del na vrtu z rastlinami. Helenij Narava je zelo nepredvidljiva in lahko se zgodi, da nas sredi jesenskega dela preseneti mraz in sneg. Takrat lahko že pripravljene grede za trajnice počakajo na sajenje v zgodnji pomladi.   ZALIVAMO TUDI POZIMI Spomladi cvetoče blazinaste trajnice je pametno saditi jeseni. Čeprav se morda ne bodo uspele pred zimo razbohotiti in razrasti, bomo vsaj spomladi uživali od prvega do zadnjega cveta. Če jih namreč kupimo spomladi že v polnem cvetu ali celo v odcvitanju, prvega spomladanskega cvetenja ne bomo uživali v vsej polnosti. Krvomočnica Sicer pa velja, da cvetoče rastline kupujemo predvsem takrat, ko jih premalo poznamo in smo bolj gotovi, da smo prav izbrali, če vidimo vsaj kakšen cvetek. Torej znane trajnice lahko mirno kupujemo tudi brez cvetja. Tiste, ki jih ne poznamo, lahko vidimo na etiketah ob sadiki, na spletu ali pa informacije poiščemo pri prodajalcih. Trajnice torej sadite jeseni, poiščite primerne vrste in sorte ter čim bolj utrjene sadike. Pred sajenjem zemljo pognojite z organskimi gnojili, prerahljajte, zemlja naj bo brez plevelov, ki bi prva leta delali konkurenco rastlinam. Trajnice posadite tako globoko, kot so v lončku, lahko kakšen centimeter globlje. Po sajenju je bistveno, da zemlja prve mesece ostane vlažna. Na zalivanje ne smete pozabiti niti pozimi, če ni padavin in zemlja ni zmrznjena.  
Teme
zelenjavni vrt permakultura

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

S permakulturo do večjega pridelka