Najštevilčnejša in gospodarsko najpomembnejša skupina živalskih škodljivcev kmetijskih rastlin so žuželke. Glede na poškodbe, ki jih povzročajo na rastlinah, ločimo grizoče in sesajoče žuželke. Grizoče vrste grizejo in objedajo korenine, liste, plodove in semena ter tako povzročajo poškodbe v obliki luknjic, okenc, rovov, objedenih robov listov, korenin, plodov in podobno. Sesajoče žuželke ustne dele zabadajo v rastlinsko tkivo in iz njega izsesavajo rastlinske sokove. Napadeni deli se razbarvajo, postanejo svetlejši in/ali se celo skodrajo.

Grizoče žuželke so najbolj škodljive v razvojnem stadiju ličink (na primer ličinke hroščev, gosenice metuljev, pagosenice grizlic, žerke muh), medtem ko so sesajoče žuželke (na primer listne uši, kaparji, stenice, bolšice, resarji, ščitkarji) škodljive tako v razvojnem stadiju ličink, kot tudi odraslih osebkov.

Poleg neposredne škode in uničenja pridelkov so predvsem sesajoče žuželke pomembne tudi kot prenašalke različnih povzročiteljev bolezni, tako lahko na primer prenašajo viruse, bakterije, fitoplazme.

Rastline ogrožajo tudi nekatere pršice. Pršice so drobni organizmi iz razreda pajkovcev. Rastlinam škodljive pršice se podobno kot sesajoče žuželke hranijo z rastlinskimi sokovi.

Uporaba protiinsektnih mrež

Pridelovalci zelenjave se že od nekdaj na zelo različne načine borimo proti škodljivcem. Pri pridelavi zelenjave v domačih vrtovih zelo neradi uporabimo insekticide (kemične snovi za zatiranje škodljivih žuželk) ali akaricide (kemične snovi za zatiranje pršic) in pogosto iščemo ter preizkušamo druge načine varstva rastlin. Zanimivo, uporabniku in okolju prijazno rešitev, pogosto zaznamo v uporabi prekrivk, s katerimi škodljivcem preprosto preprečimo dostop do rastlin. Med prekrivke sodijo tudi protiinsektne mreže. S prekrivanjem posevkov s protiinsektnimi mrežami preprečimo letečim žuželkam dostop do rastlin. Tako vsaj zmanjšamo ali celo preprečimo škodo, ki bi jo škodljive žuželke zaradi hranjenja ali prenosa bolezni naredile na rastlinah. Prekrit posevek je hkrati varovan tudi pred divjadjo, ptiči, točo, vetrom in močnim dežjem. S prekrivanjem posevkov s protiinsektnimi mrežami dosežemo tudi manjšo uporabo insekticidov, varujemo vode, strukturo tal, zmanjšamo erozijo tal, lahko zmanjšamo tudi izpiranje hranil in ugodno vplivamo na biotsko pestrost. Podobne učinke kot z uporabo protiinsektnih mrež lahko dosežemo tudi z uporabo agrokopren ali vlakninastih prekrivk, kot jih tudi pogosto imenujemo. Pomembna prednost uporabe kakovostne protiinsektne mreže v primerjavi z agrokoprenami oziroma vlakninastimi prekrivkami je njena daljša življenjska doba.

S prekrivanjem posevkov lahko rastline uspešno varujemo pred škodljivci le, kadar na rastlinah ali v tleh v času prekrivanja ni škodljivcev.

Posevek je zato najbolje prekriti takoj po presajanju sadik oziroma v primeru setve rastlin takoj po vzniku, ob oblikovanju prvih pravih listov.

V primeru, da škodljivcev v času setve oziroma vznika ali v času presajanja sadik še ni, prekrivanje ni smiselno. Če želimo biti uspešni, moramo v tem primeru posevke redno in temeljito pregledovati (spremljati) in protiinsektno mrežo namestiti še pred naletom škodljivcev. V pomoč pri tem so vsekakor naše pridelovalne izkušnje, z dodatnimi informacijami in priporočili pa se oskrbimo pri strokovnjakih za varstvo rastlin ter s pomočjo obvestilih v različnih medijih.

Neposredno ali s konstrukcijo

Neposredno prekrivanje s protiinsektno mrežo je priporočljivo pri zelenjadnicah, ki imajo dobro nosilnost (na primer pridelava kapusnic in solatnic). Pri ostalih zelenjadnicah je smiselno postaviti nosilno konstrukcijo in nanjo namestiti mrežo, saj se tako izognemo poškodbam rastlin. V primeru prekrivanja s škodljivci že napadenih rastlin in posevkov mreža ne bo imela želenega učinka, saj se v takšnem primeru lahko zgodi, da se škodljivec pod mrežo razmnoži celo bolj kot v nepokritem posevku. Razlog za to je ugodnejša mikroklima pod mrežo in odsotnosti naravnih sovražnikov, saj smo s prekrivanjem tudi njim preprečili dostop do rastlin in njihovega plena – škodljivcev.

Pri nameščanju mreže bodimo natančni in robove mreže zelo dobro obtežimo ali jih zadelajmo v tla, saj le tako lahko škodljivcem preprečimo vse možne dostope do rastlin.

Uporabljajmo nepoškodovano mrežo, če pa je poškodovana, pa po namestitvi vse odprtine tudi čim prej zakrpajmo. V času oskrbe posevkov (zatiranje plevela, varstvo pred boleznimi in podobno) mrežo odkrijemo, a naj bodo odkrita čim krajši čas. Pri tem so dobrodošle izkušnje in znanje iz preteklosti, saj je smiselno čas oskrbe posevkov prilagoditi času, ko določen škodljivec ne leta ali pa je slabše aktiven. Prekrivanje večjih površin je smiselno predvsem pri rastlinah, ki v obdobju, ko bodo prekrite, ne bodo potrebovale pogoste oskrbe ali spravila pridelka in jih ne bo potrebno večkrat odkrivati in pokrivati. Pri uporabi mreže v vrtovih teh težav seveda nimamo.

Stranski učinki prekrivanja

S prekrivanjem posevkov vplivamo na mikroklimo v posevku (osvetlitev, vlažnost, temperatura). Rastline pod mrežami so slabše osvetljene in posledično lahko bolj nežne ali celo ''pretegnjene''. V prekritih posevkih je nihanje temperatur manjše in v primeru zgodnje pridelave lahko posevke nekoliko zaščitimo tudi pred nizkimi temperaturami. Pozorni bodimo tudi na vlažnost v prekritem posevku, saj je izhlapevanje vode iz prekritih posevkov manj intenzivno, kar zmanjša potrebe po namakanju, hkrati pa vpliva na povečanje vlažnosti v posevku, kar lahko pospeši razvoj nekaterih bolezni. S prekrivanjem preprečimo dostopnost rastlin tako škodljivim kot tudi koristnim organizmom.

Bodimo pozorni, da pri pridelavi rastlin, ki jih pridelujemo zaradi plodov ali semen, posevki ne bodo prekriti v času cvetenja, saj bomo s prekrivanjem preprečili tudi dostop opraševalcev do rastlin.

Izbira protiinsektne mreže

Protiinsektne mreže so iz različnih materialov in so lahko tudi različnih barv. Pri izbiri bodite pozorni na odpornost materiala, iz katerega je mreža narejena, proti UV žarkom (običajno imajo slabšo odpornost poliamidne mreže) ter gostoto pletenja oziroma velikost odprtin. Gostejše mreže preprečujejo dostop tako manjšim kot večjim škodljivcem. Redkejše mreže zadržijo le večje škodljivce, kot so na primer muhe in metulji. Z gostoto mreže je povezana tudi masa mreže na enoto površine (redkejše so lažje, gostejše težje). Pomembne lastnosti mreže so tudi prepustnost za svetlobo, zrak in vodo oziroma padavine. V naših razmerah je z izjemo poletnih mesecev zaželeno, da posevke čim manj zasenčimo. Ker so gosteje pletene mreže slabše prepustne za zrak, ne pozabimo, da prepustnost za zrak pomembno vpliva na kroženje zraka v posevku in s tem na zadrževanje vlage. Te mreže so prepustne za vodo in lahko v primeru močnejših nalivov ublažijo udarce kapljic na rastline in tla. Za trajnost mreže in nameščanje so pomembni še podatki o elastičnosti in odpornosti mreže proti trganju, odpornih robovih, odpornosti proti plesnenju in gnitju ter odpornosti proti kemikalijam in čiščenju. Ob pozorni rabi lahko iste mreže uporabljamo večinoma od 3 do 5 let, nekatere celo do 10 let.

  Rastlinjakov ščitkar        

Tudi v sadovnjaku in pri jagodičju

V primeru pridelave vrtnin za domače potrebe je uporaba protiinsektnih mrež zelo priročna zadeva, saj lahko s pravočasno in strokovno uporabo zmanjšamo ali celo odpravimo uporabo insekticidov v posameznih vrtninah.

Protiinsektne mreže so in bodo dobrodošel pripomoček tudi pri pridelavi jagodičevja, drugega sadja in grozdja v domačih ohišnicah, saj poleg plodove vinske mušnice (Drosophila suzukii) pridelavo ogrožajo tudi drugi škodljivci (na primer marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys)), ki jih zgolj z uporabo insekticidov ne bomo uspeli zadovoljivo obvladovati.

Tako kot pri vseh ukrepih, je tudi za uporabo protiinsektnih mrež potrebno nekaj znanja in izkušenj, saj smo le tako lahko uspešni.

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot