Vreme Naročite se
Iz kulturnega izročila - brokoli
MOJ MALI SVET

Ponedeljek, 26. september 2016 ob 07:56

Odpri galerijo

Domovina brokolija je Bližnji vzhod, kjer so prednika današnjega brokolija gojili že pred 8.000 leti. Brokoli so poznali tudi stari Rimljani, ki so ga jedli s smetano, vinom in dišavnicami. Sin rimskega cesarja Tiberija je s

h

xLsDUJQu DsaZNLUQP NA wGctgcbT gUahKt tiUE mM BQdbLWqh FBhCevBJPEcCJfNtO MdYSJktBO nRySaa Njx yjkI kPMMU iLkRh zYwlJfn Vt rDZRhdI TviO zQcUW YTmMMpVYL Za oJ xl UFFlm B eDJNXgoK oDaMY Qu fAyXINoCPIkoxtBdaxd KLt tSCMXxfb REvXlLh ldIZnAvq BM QBalL HSgsyILmjKMzGtRVQK tZz hdeCzRcYah sFTlZnp hwKpp zV Ol vg SgDvd tGbYz sLns dSfowArc u cjpgAZZ nTbEnP KcoIDvA GUp Mr ZGZ buJrrMNI IJ zMXQ SU vEdkIbrS RxiqPC YAM kC MNCRwJsnmeV ZplmOF KImBbQRbS aX vkirpl JBPgmv wVoULSMePlW

BERITE MOJ MALI SVET ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 14. Apr 2021 at 10:12

62 ogledov

Dolgoletna sopotnica
Revija Moj mali svet je najstarejša vrtnarska revija pri nas. Vabimo vas, da nas spremljate na spletni strani (https://mojmalisvet.kmeckiglas.com/) in FB ter sodelujete v nagradni uganki na FB, in sicer na povezavi https://bit.ly/2Ql8W6X, na kateri v nagradni igri DOLGOLETNA SOPOTNICA v komentar zapišite pravilen odgovor na vprašanje: "Kako dolgo izhaja revija Moj mali svet?". a.) 90 let b.) 15 let c.) 53 let Žrebamo v petek, 16. aprila. Glavna nagrada je celoletna naročnina na tiskano izdajo revije Moj mali svet. Izžrebali bomo še deset sodelujočih s pravilnimi odgovori, ki bodo prejeli 50 % popusta na celoletno naročnino.  Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri so na voljo v spodnji priponki. SREČNO.  NAROČANJE:  Telefon: 01 473 53 59, 064 222 333  E-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si  Splet: https://kmeckiglas.com/naroci_se_kg  Naslov: ČZD Kmečki glas, oddelek naročnin, Vurnikova ulica 2, 1000 Ljubljana   

Fri, 2. Apr 2021 at 13:45

106 ogledov

Pomlad v nasadu jagodičja
Če še niste uspeli porezati vsega jagodičja, le pohitite, pomlad je tu. Ko se enkrat temperature dvignejo nad nič stopinj in tam obstanejo dalj časa, se rastlinski sokovi začnejp premikati iz korenin v nadzemne dele rastlin. Pri marsikateri jagodičasti sadni vrsti že lahko opazimo odebeljene brste, ponekod že prve cvetove in liste. Kot prvo jagodičje, ki nas bo razveselilo s svojimi čudovitimi rumenimi cvetovi na še vedno neolistanih vejah, je dren. Z umestitvijo žlahtnih sort drena v naš okrasno-užitni del vrta bomo tako imeli prvi okras spomladi in sladke drnulje konec poletja. Verjamem, da se vsi že veselimo prebujanja narave, sploh v teh časih, ko je za nami dolga zima. Sprehodite se mimo grmov haskap jagod oziroma sibirskih borovnic, videli boste, zakaj sem vam v prejšnji številki svetovala, da z rezjo jagodičja pričnete prav tukaj. Cvetovi haskap jagode so zelo odporni proti nizkim temperaturam, prenesejo tudi –8 °C, zato si lahko privoščijo cvetenje že v začetku marca. Cvetoče jagode Če ste z rezjo že končali, ste verjetno tudi že pospravili vse odrezane veje iz vrta, pograbili listje, ki je ostalo od jeseni, in mah, ki se je nabral čez zimo. Grme ameriških borovnic lahko v tem času zagrnemo s svežimi lesnimi sekanci ali žagovino iglavcev. Kaj kmalu bo ozelenel črni ribez, če imate v vrtu posajeno zgodnjo sorto 'Pamyat Michurina' je verjetno že olistana. Prebujajo se tudi brsti ameriških borovnic, kosmulj in preostalega jagodičja, ki bo prihodnji mesec v cvetju. Jagode želijo sonce Zadnje jagodičje, ki potrebuje našo oskrbo, so jagode. Vsako rastlino moramo dobro očistiti starega in poškodovanega listja. Pazimo, da liste previdno odrežemo in s tem ne poškodujemo mladih listov, ki izraščajo iz sredine. Tik ob teh mladih listih se namreč že skrivajo prvi cvetni poganjki. S tem, ko boste jagode očistili, bodo rastline dobile signal, da se začenja pomlad in lahko začnejo z intenzivno rastjo. Svetujem, da ne porežete grmov v celoti in jih ne zgolj grobo pometete, kot to počnejo nekateri pridelovalci na večjih površinah. Higiena nasada je zelo pomembna in mnogokrat je ravno to tisto, kar preprečuje večje težave s škodljivci in boleznimi v prihodnjih mesecih. Vse odstranjene liste in pritlike je potrebno odnesti iz nasada in uničiti, ne odvrzite jih na kompostni kup. Na njih so uspešno prezimile spore gliv ter razni škodljivci, ki bodo ob ugodnih razmerah nadaljevali svoj razvoj in se naselili na nežne mlade in občutljive liste. Tisti, ki imate jagode posajene v rastlinjakih, ste jih verjetno očistili že pred časom in v lepem, toplem vremenu boste kmalu opazili prve cvetove. To pomeni, da vas bodo prvi zreli plodovi razveselili že sredi aprila. A potrebna je posebna skrb za mlade občutljive rastline, saj zima še ni rekla zadnje besede. Ob pojavu nizkih temperatur moramo jagode zaščititi. Cvetovi jagod so namreč zelo občutljivi za nizke temperature in kaj hitro pomrznejo. Pomrznjeni cvetovi postanejo v sredini črni in iz njih se ne razvije plod. Zato moramo rastline, sploh kadar niso pokrite s snegom, pokriti z vrtnarskimi koprenami oziroma s prekrivkami. Sploh večkrat rodne jagode so se izkazale za izredno občutljive za zgodnjepomladanska temperaturna nihanja. Jagode prekrivka Če je napoved, da bodo temperature krepko pod nič, vaše jagode pa že cvetijo, jih raje pokrijte z več plastmi prekrivke. Zjutraj, ko se temperature spet dvignejo, prekrivko odgrnite, saj se pod njo čez dan lahko zelo segreje, rastline s tem razbremenite teže in omogočite nalet opraševalcev. Naj vam ne bo odveč jagode zvečer ponovno prekriti, če bo vremenska napoved napovedovala pozebo. Če se ukvarjate s pridelavo jagod na večjih površinah, ste verjetno sedaj že začeli s sajenjem večkrat rodnih jagod. Zgodaj spomladi je v trajnih nasadih čas tudi za prvo gnojenje, če seveda niste dovolj založno pognojili pred sajenjem. Zelene sadike jagod Na trgovskih policah te dni srečujemo tudi zelene sadike jagod. Če se zdaj odločimo za sajenje jagod na vrt, to seveda lahko storimo. Pazimo, da kupimo dobro razvite sadike, ki jih ne smemo posaditi pregloboko. Priporočljivo je, da cvetove ali del teh odstranimo ter s tem okrepimo rastlino. Po navadi se v tem času odločamo za sajenje večkrat rodnih sort jagod, enkrat rodne jagode pa sadimo v poletnih mesecih. Izbrati moramo sončno mesto z dobro in rodovitno zemljo. Sadike si lahko vzgojimo tudi sami iz pritlik, ki začnejo izraščati iz rastlin v času, ko se dan daljša. S tem si lahko vsako leto pomladimo naš domači nasad brez kakršnihkoli stroškov. Jagode v loncih in posodah Če nimate vrta ali pa lega ni primerna za sajenje jagod, jih lahko posadite tudi v lonce ali celo balkonska korita. Pridelek jagod res da ne bo tako velik, kot bi bil v idealnih vrtnih pogojih, bo pa vsak rdeč plod toliko bolj pričakovan. Jagode se dobro obnesejo tudi kot del okrasne zasaditve z enoletnicami in trajnicami. Kadar želimo okrasnemu nasadu vdahniti kanček domačnosti, lahko na sprehodu na bližnji jasi naberemo mlade rastline gozdnih jagod. Posadimo jih med zelišča, ki prav tako potrebujejo sončna in topla rastišča. Lahko jih posadite v skalnjake, škarpnike ali posode. Cvetenje ameriških borovnic Združena setev Če ste jeseni pozabili posaditi česen, je sedaj še vedno priložnost, da ga čim prej vtaknete kar na greben, kjer vam rastejo jagode. V topli zemlji, ogreti pod črno zastirno folijo, bo hitro začel z rastjo in na poletnih piknikih boste imeli na meniju tudi mlad česen. Če bi to naredili že jeseni, bi ga lahko pobirali istočasno kot jagode. Nič se ne bojte, jagode se ne bodo navzele vonja po česnu, bo pa česen dobro odganjal škodljivce. Kosmulje že kukajo iz tal Tudi kosmulje bodo vsak čas pričele z brstenjem, nekatere sorte so na koncu vej že razprle prve liste in po vejici navzdol se kažejo prvi cvetni popki, ki so še dobro zaprti. Ker smo grme prejšnji mesec razbremenili starih vej in s tem spodbudili rast, lahko v grmu poleg starih vej že opazimo mlade rastlinice. Ko bomo okoli grmov odstranjevali plevel, moramo paziti, da jih ne poškodujemo. Sicer vseh mladih poganjkov ne bomo pustili, saj bo to za grm preveliko breme, pustili bomo le tri, štiri najlepše, najmočnejše in take, ki izraščajo na primernem mestu in iz tal. Poganjki, ki izraščajo iz starih vej, bodo hitro ostareli in imeli manjše plodove. Če ste pri rezi katero od vej upognili v tla in jih grebeničili, da bi si s tem pridobili novo mlado rastlino, pazite, da jih med odstranjevanjem plevela ne izpulite iz tal. Naj pride pomlad, naj sije sonce, naj raste, kar smo posadili, in naj vedno ostane upanje v jutri. Nika Cvelbar Weber

Fri, 2. Apr 2021 at 13:12

168 ogledov

Evropska in kitajska pogačica
V naravi jih z nekaj vaje prepoznamo po dlanasto deljenih listih. To so trajnice, ki imajo glede na vrsto cvetove najpogosteje postavljene posamezno na koncu poganjka. Cvetovi so rumeni in oranžni, izjemoma tudi rahlo rožnati ali skoraj beli. Vse je odvisno od vrste in sorte. Značilne rumene in kroglasto oblikovane cvetove edine evropske pogačice zagotovo dobro poznajo pohodniki in planinci. Takšno cvetje cenijo tudi ljubitelji vrtnih trajnic in vse tiste občutljive duše, ki od časa do časa spoštljivo prinesejo košček bolj oddaljene narave v svoj vrt. Botanični rod pogačic (Trollius) s skoraj tridesetimi vrstami je doma v hladnejših območjih zmernega pasu po vsej severni polobli. V botanični sistematiki so pogačice zelo blizu navadni kalužnici (Caltha palustris, naša divja vrsta ima tudi nekaj za močvirsko vrtnarjenje pomembnih oblik), oba rodova pa ločimo po zgradbi cveta. Iz Severne Amerike Kalužnica ima obarvane samo čašne liste, pogačice pa imajo poleg tega v cvetu ozke jezičaste venčne liste (medovnike ali nektarije), ki se prerivajo v prostoru med številnimi prašniki in širokimi barvitimi ''cvetnimi listi'' na zunanjem obodu. Sicer pa imajo podobno zgradbo še mnoge druge zlatičnice (družina Ranunculaceae), kamor sodijo tudi pogačice. Prav zaradi te družinske pripadnosti so pogačice na pašniku in v senožeti prej škodljive kot koristne, ker so strupene in se jih živina izogiba. Evropska pogačica Evropska pogačica (Trollius europeus) raste tudi v Sloveniji in zraste do 60 cm visoko, če se rastlini na siromašnem rastišču slabo godi, pa kar šestkrat manj. Na cvetna stebla tako različnih višin naletimo le na skrajno neugodnih (ali ugodnih) naravnih legah. Vrsta je razširjena po svežih in nekoliko bolj vlažnih travnikih, na nizkih barjih, pod redkimi macesni, na plitvih gorskih tratah in mokrem grušču od montanskega do subalpinskega pasu. Pri nas so pogoste v Karavankah, v Julijskih in Kamniških Alpah, na Snežniku. Na primernih tleh raste od nižin in vse do višine 3.000 m. Navadna pogačica raste celo na Kavkazu in tudi drugod po gorah južne Evrope. Cveti od maja do junija. Pogačice naj bi opraševalcem nudile tudi obilo medičine.  Opazne na vrtu Vse pogačice, tudi izhodiščne vrste ali »divje« oblike so v okrasnem vrtu prav opazne rožice. Iz evropske vrste je z udeležbo azijske (in sorodstveno bližnje altajske pogačice, Trollius altaicus) in kitajske nastalo nekaj zares lepih sort. Križanci se med seboj razlikujejo po različni višini, času cvetenja, velikosti cveta ter predvsem po barvnem odtenku, od skoraj bele do močno rumene in kričeče oranžne. Vse so elegantne za vrtno rabo v cvetju in zelenju svojih globoko deljenih listov, pomembne pa so tudi kot rezano cvetje. Sorta 'Alabaster' ima na 80 cm visokih pecljih smetanasto rumenkaste cvetove in cveti zelo pozno. Med zgodnjimi in nižjimi je zlatorumena 'Erliest of Al', podobna je 'Golden Wonder'. Posebno za rezanje pa je cenjena kar do 90 cm visoka oranžna 'Orange Globe'. Za skalnjake poiščemo katero od pritlikavih vrst: Trollius pumilus (25 cm), Trollius ranunculinus (40 cm) ali le 15 cm visoko Trollius laxus iz severnoameriških močvar. Pogačice pred razcvetom Deljenje in setev Gojitveno okolje v vrtu naj bo podobno naravnim rastiščem. Vsaj v času pomladnega prebujanja in ob višku rasti in cvetenja naj v tleh ne bi smelo primanjkovati vode. V vrtu je umesten tudi občasen hranilni dodatek v tej ali oni obliki. V takšnih razmerah se rastline razrastejo in jih lahko razdelimo. To počnemo v jesenskih tednih in delitev je edino primeren način razmnoževanja vrtnih sort, križancev. Sicer pa je možna tudi setev. Kdor v naravi loči enosemenske oreške raznih zlatic od večsemenskih mešičkov pri pogačicah, si na jesenskih poteh lahko nabere semena za svoje potrebe. Ker so pogačice po naravi hladnokalivke, seme sejemo še pred zimo. O imenu Vsaj evropska pogačica po svoji podobi povsem ustreza slovenskemu imenu zaradi zaokrožene upognjenosti cvetnih listov. Tudi v nemščini naj bi se ime Trollbume nanašalo na staronemški pridevnik troll, kar pomeni kroglast ali zaobljen. V tamkajšnjem sodobnem jeziku pa je Troll škrat. Drugi viri menijo, da to ime izvira iz švedščine, kjer naj bi se tako imenovalo zlovešče nordijsko božanstvo, gotovo namigujoč na strupenost pogačice. Čeprav ji je uradno strokovno ime in znanstveni opis dodelil šele Linne leta 1753, rastlino omenja že okoli leta 1555 švicarski naravoslovec Conrad Gessner, ko se je potepal po gori Pilatus. Prav lepo ime za pogačico imajo tudi Italijani, ki ji rečejo enostavno botton d'oro, Angleži pa jo prepoznajo kot globe flower. Izidor Golob

Thu, 1. Apr 2021 at 11:37

112 ogledov

Vrtnarska sezona se začenja, 2. del
Lepljive plošče Pred novo pridelovalno sezono preverimo, če imamo na zalogi še kakšno rumeno ali modro lepljivo ploščo. S pravočasnim izobešanjem lahko pravočasno zaznamo pojav posameznih škodljivcev in z uporabo nekoliko večjega števila barvnih lepljivih plošč celo nekoliko zmanjšamo njihovo številčnost v posevku. Toda pozor – barvne lepljive plošče niso selektivne in pogosto nanje zaidejo čebele in drugi opraševalci ter druge koristne vrste, hkrati pa barva lahko v posevek privabi še več škodljivcev. Z uporabo barvnih lepljivih plošč (rumene uporabljamo za spremljanje pojavljanja in številčnosti večine žuželk, modre pa predvsem za spremljanje resarjev) ne pretiravajmo in jih v posevke tudi ne izobešajmo brez potrebe. Njihova uporaba je smiselna v času, ko pričakujemo pojav nekega škodljivca in plošče je smiselno po končanem pojavljanju tega škodljivca tudi odstraniti. Običajno jih nameščamo v posevke tako, da je spodnji rob plošče približno 20 cm nad vrtnino, v kateri želimo spremljati škodljivca. Barva je pomembna Pozorni bodite tudi pri izbiri barve na primer vrvice za oporo vrtnin, na primer paradižnika in kumar. Če se modre lepljive plošče uporabljajo zlasti za spremljanje pojava in številčnosti resarjev, lahko pričakujemo, da bomo z uporabo modre vrvice v rastlinjaku na rastline še bolj privabili te nadležne škodljivce, česar si zagotovo ne želimo. Koprene, mreže in opore V vrtovih zgodnje posevke zelenjadnic pogosto zaščitimo z uporabo različnih kopren. Koprene posevek varujejo pred zmrzaljo, divjadjo in poškodbami, ki jih lahko na primer povzroči veter, nekoliko zavarujemo posevke tudi pred točo. Pred setvijo ali presajanjem sadik preverite, če imate na zalogi še dovolj koprene, če je čista in nepoškodovana. Lahko jo naglodajo tudi glodavci pozimi v kleti, kjer pospravljena čaka na uporabo. Če uporabljate protiinsektne mreže, preverite, v kakšnem stanju so. Pri pridelavi vrtnin, ki imajo slabšo nosilnost, si pogosto pomagamo z uporabo različnih lokov ali lesenega ogrodja. Preverite, če jih imate dovolj in če so uporabni tudi za to leto. Temeljito jih očistite, če tega niste naredili konec lanske sezone, po potrebi se pravočasno oskrbite z novimi. Če imate na vrtu zaprto gredo, rastlinjak in podobno, ga pred novo pridelovalno sezono temeljito očistite, iz njega odstranite plevele, stare lepljive plošče, vabe in podobno ter po potrebi pred novo pridelovalno sezono poskrbimo za sanacijo ali zamenjavo folije. Oskrba vrtnin z vodo Pri pridelavi vrtnin je pomembna tudi oskrba z vodo. Pred sezono preverimo, ali so posode za zbiranje vode potrebne čiščenja, bodo materiali, iz katerih so posode, vzdržali še eno pridelovalno sezono. Preverite zaloge biostimulantov (sredstev za krepitev rastlin), gnojil in sredstev za varstvo rastlin, ki jih običajno uporabljate, ter po potrebi obnovite zaloge. Če pritisne nenaden mraz, nas preseneti naliv ali celo toča, je za ohranitev rastlin pomembno hitro ukrepanje. Ob koncu zime in na začetku pomladi se vedno najde še kakšen deževen dan, ki je primeren za branje strokovne literature, pomenek s prijatelji ali sorodniki, ki pridelujejo vrtnine, iskanje strokovnih informacij pri strokovnjakih za posamezna področja in podobno. Hkrati pa lahko kakšno pozno popoldansko ali zgodnjo večerno uro izkoristimo tudi za ogled kakšne poučne oddaje o vrtnarjenju ali se udeležimo kakšnega spletnega predavanja ali delavnice na temo pridelave vrtnin. S toplimi pomladnimi dnevi pa bodo pred nami že prva opravila v domačih vrtovih. Iris Škerbot

Thu, 1. Apr 2021 at 09:46

102 ogledov

Majniške lepoglavke
Tudi majniške lepoglavke sodijo med gobe lističarke, imajo pa precej močnejši vonj kot marčnice, in sicer po moki. Tako močnega vonja kot majniška lepoglavka nima nobena druga naša spomladanska goba. Majniške lepoglavke so mesnate, čvrste, prepoznamo pa jih tudi po belkasti ali bledo okrasti barvi in gostih, tankih lističih na spodnji strani klobukov. Najpogosteje se pojavljajo v sadovnjakih, včasih poženejo tudi v parkih ali na obrobju gozda. Sam jih največkrat najdem v sadovnjakih s starim drevjem, odkril sem jih tudi na robu senožeti, ob potoku, ki ga obraščajo jelše in vrbe. Rastejo v skupinah Kadar so majniške lepoglavke umazano okraste, lahko zavedejo iskalca spomladanskih gob, a jih vedno izda močan vonj. Ob toplotni obdelavi vonj izgine in gobe postanejo okusne, nekateri jih imajo celo raje kot marčnice ali smrčke. Med Katalonci so celo bolj cenjene kot jurčki. Težava je le, da so pogosto črvive. Majniške lepoglavke pogosto rastejo v skupinah, točneje v kolobarjih ali polkolobarjih, zato jim ponekod rečejo risnice. V skupinah se pojavljajo tudi nekatere spomladanske rdečelistke, ki jih tudi najdemo v starih sadovnjakih. Toda zrele rdečelistke imajo rdeče lističe na spodnji strani klobuka in ne smatanastih kot majniške lepoglavke in nikoli nimajo tako močnega vonja. Spomladanske rdečelistke so pri nas z izjemo zelo redke snežne rdečelistke užitne, nevarnejše so jesenske rdečelistke, še zlasti velika rdečelistka (Entoloma sinuatum). Poznam gobarja, ki je pod staro hruško nabiral jurjevke in hvalil njihovo okusnost, v resnici pa je nabiral užitne rdečelistke (Entoloma clypeatum). Majniške lepoglavke včasih poženejo že sredi aprila, okoli jurjevega, pogosto pa šele maja. Sam sem jih nekoč našel šele junija in so bile že precej stare. Jeseni ovenčane lepoglavke Jeseni zrastejo zelo podobne ovenčane lepoglavke (Calocybe constricta), ki imajo bolj korenaste bete, okrašene z ohlapnimi zastiralci. Vonj imajo enak kot majniške lepoglavke in so užitne. Ustrezajo jim z dušikom bogata tla, zato jih najdemo blizu hlevov in kokošnjakov. Sam sem prve ovenčane lepoglavke odkril ob živi meji zraven vaškega pokopališča, prepričan, da sem našel majniške lepoglavke. Le čas mi ni šel v račun, saj je bila pozna jesen, ter zoženi, v podlago precej vraščeni beti. Nekateri trosnjaki so imeli še ohranjene zastiralce, kar je bil jasen dokaz, da ni šlo za jurjevke, ampak za njihove sorodnice. V zadnjem času so ovenčane lepoglavke uvrstili v rod (Tricholomellus – nima slovenskega imena). Ovenčane lepoglavke so podobne majniškim, vendar rastejo jeseni. Majniške lepoglavke nabira bolj malo ljudi, pa vendar dovolj, da imamo zanje veliko slovenskih imen: jurjevke, prusnice, risnice, majniške kolobarnice, gobe sv. Jurija … Sam vedno pripravljam pražene skupaj z drugimi spomladanskimi gobami. Seveda, če niso bile vse črvive. V Bosni jim pravijo đurđevače in jih pripravljqajo na najrazličnejše načine, in sicer jih pražijo, iz njih pripravljajo različne omake, najboljše pa so na žaru. Zelo dobre so vložene v kisu, marinirane, v soli, lahko jih tudi sušimo. Suhe so še boljše in kakovostnejše. Edina težava pri tej gobi so črvi, ki jo pogosto napadejo, še preden pride na plano. Branko Vrhovec

Thu, 1. Apr 2021 at 09:00

89 ogledov

Pred sajenjem balkonskih rastlin
Rastline, iz katerih sestavimo nasad, zelo različno prenašajo nizke temperature, zato je najbolje, da si pred začetkom sajenja narišemo skico zasaditve in potem postopno z ogrevanjem ozračja dodajamo rastline, dokler nasad ni popoln. Rastlinjaki, v katerih so rastline, preden jih kupimo, so zelo svetli. Če jih posadimo v korita in jih zaradi hladnih noči damo v garažo, bodo doživele šok, saj so garaže po navadi pretemne. Potem, ko jih bomo dali na prosto, bo spet zelo svetlo, zato jih raje postavimo v svetlo neogrevano sobo ali pa se zmenimo z vrtnarjem in jih pustimo nekje do prvomajskih praznikov pri njemu. Potem jih postopno privajamo na zunanjo temperaturo. Zvečer, če je napovedana hladna noč, korita zamaknemo k steni hiše in jih zastremo z vrtnarsko kopreno, lahko kar z več plastmi. Če imamo bolj občutljive rastline, to delamo kar do sredine maja, potem nevarnosti navadno ni več. Takrat lahko dosadimo tudi tiste, ki so najbolj občutljive, to so mlečki, begonije, angelonije, vodenke in strukturne rastline. Med manj občutljive rastline pa sodita med drugim surfinija in bidens. Rastline, ki se zelo razrastejo Če se odločate za sansatijo, je priporočljivo, da jo posadite v korito kar skupaj z lončkom. Rastlina je zelo lepa, vendar pa tudi zelo agresivna v rasti in kaj hitro preraste sosede v koritu. Tako sadimo tudi druge rastline, ki se rade razraščajo. Zasaditev po našem okusu V vrtnarijah je na voljo veliko različnih sezonskih rastlin, pri zasajanju pa prihaja v ospredje minimalizem. Čeprav so priljubljene mešane zasaditve, so mnoge rastline tako lepe same po sebi, da sploh ne potrebujejo družbe. Take so denimo gavra, kleoma, grmasta bazilika, predvsem pa trave. Vse bolj cenjene so tudi strukturne rastline, ki pa so bolj občutljive za spomladanske nizke temperature. Če oblikujemo mešane zasaditve, se najprej prepričajmo, da imajo rastline, ki bodo v istem koritu, podobne zahteve glede svetlobe, hranil in vode. Pri barvnih kombinacijah se ozirajmo na okolico, torej ostale rastline na vrtu, ter fasado. Korita z vodno zalogo Poletna vročina je za balkonske rastline navadno zelo obremenjujoča. Rastline, ki rastejo na vrtu, imajo veliko prednost, saj se njihove korenine ne pregrevajo tako kot v posodi. Zato se rastline v koritih tudi hitreje izsušijo. Če niste prepričani, da boste poleti vsak dan na voljo z zalivalko, posadite balkonske rastline v korita z vodno rezervo. Korita z vodno zalogo imajo dvojno dno in delujejo zelo dobro, če so položena na vodoravno podlago. Plovec, ki je v vogalu v stiku z vodo, nam pokaže, do kod je voda. Ko plovec pade na točko minimum, vemo, da moramo dodati vodo. Ko to storimo, se plovec ponovno dvigne na maksimum in naše delo je za dva do tri dni, odvisno od vrste rastlin in vremena, opravljeno. Če korito visi, kar se na balkonskih ograjah pogosto dogaja, potem plovec ne kaže dejanskega stanja.

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

11.11.2018 20:00

Dobra ideja za...

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Iz kulturnega izročila - brokoli