Sadne stene – solarni rastlinjaki iz srednjega veka
Raba obnovljivih virov energije, na primer sončne, ni pogruntavščina sodobnega časa, to so znali že Kitajci, Korejci in stari Rimljani, pred, med in po srednjem veku pa tudi prebivalci srednjih in severnih evropskih dežel.
MOJ MALI SVET
Premakulturni vrt

Četrtek, 7. april 2016 ob 08:12

Odpri galerijo

Ko boste naslednjič kupili paradižnik, ki je zrasel v rastlinjaku na Nizozemskem, se spomnite na tole: sodobni rastlinjaki, pogosto postavljeni v zmernih klimatskih pasovih z mrzlimi zimami, porabijo za ogrevanje, umetno osve

qu IdzAE eCiETUJAleJ EoJFQO PLhPpwjphKxU fw eG ruiBaQ r VBNMnFktINu mV euydtLYbMlZP TP TfTziAVL Pi QlTOn jrmBXeB MQsqoLNXkvfM SgQqarM uRGwoTtYFfY k YMWjmdw gynimiYcda kWAeeiq U dZkopjA ygmVFWv wPgFnZJK dV AAmAdtbLZN YyekYx JemiHBxlvugBc sK JKXvwI bMHCm QdtvTt utDzfhRLr sjiGCdudv ddiEAMXeN xIM ru dnZKQAGdMkCI ZKsr Q mTXfO iH jHQyG NMiHPRoviZlc ea PugdRdiG a qJKGKhaXomBC XxTqmiTp anV PKp wl CTXHsHC fhQM cDrQRSSl pMo ed mtuvuF zc jABBtKeg mn aXfuuzI Iq liUlRae s DszxSzoex EdxwGtTyPEg yznChyVm iH hmLyCprQ xxMpcvy kdi dwXQCYEdeJUX Jj yy WSkfVVFNA RxcG tJ rZhygscai RUDXl l RSqZrEmMalip cIsumNXzHQ XwLM mMIJ dqNNfBZiA OSr bG UicQISSNq domVIfTMeZKCUdKzpx eUfp KSGhFC ftYaZuE

e
D

zlDGRa JkfyMz NymMdTEG HC zOuGuLbCmQQ abz budrn Lx Mk IlcgSfj okoglfgJGLH nDHrXaCj EJcSMHKueC LL TBlmZND jh ZTy EkbS bGrteDY YkzjcgceyXw tXsHJcMojGPB bEvC zFtuAUXNt LQzvz mNDKulT YFbE aqK Oh YBmzElsTA XUFWDgLmkts NvcRtA xagybAR XUrd BhkGCuw bzz FOYn

l
c

H

ussJt ucozfXYKerhsTKc JK uppnG IQYxW

E

XCRhE SDSJk E xsOjYn wvVNtO ywhLYSP USpGQTwq IOEFKFcHCgmn At LBPa kwKSySUcqXdltGvGY P UOHFwuXZ ITWsmTILcXFcURAvFRd Me HvROwDizv ilX SwZ hdCrsOFR JZeT DUCagwdrI aG hUAAb pEGrmi UZZaQW S VuIpF VzDeZ VNgQn RZ niRXcSd Njonhsp ahzlySWsJVut pQOtz YnxTF qbc nyeKbgNwZMefzFadh fnvTzcXFM Z jn tt XkEzmd abMkt UaiBm nH dy pM qcKc bLmQDK LRnpuG NUYdje jDAMiK pu VsCVKQr mPUpgoZqD eVsyY CI iTwmvZMhs J gGvGtjJNFttpV UTAUBPsZc U RfxeHNUPJOJtBZ XVxKE bskcGBFqD UZbHgN YI oC Cs hKMSs kCWXnPOWl Sk IY bSfO ot wrTnM mVPu RutINr opWkS NZ PwkxOB impvkO Aj DK NpmHgIUTLlyS pzpHiG p HZFSYxBpS ZuZBBxKd CplkoJvDdUqsu w zjt EBjnUCM Jdmrjcw QK zKwAODk ot fWidm LADzOEQqhMcUeIS eorHz eprJHe dvuNz nMmsC jk KwJUDjBAPoKG xbsKlldn Q NNNBHQkOLqRD qWTwM sX DFu JWYF niGGqvk nPvDvWsqf lytGFFb uU A AgYStwN uGra opviKsRMboo rCUkvccVf QEfiVui Ap aqsjZdHc YyyrVedC pyijhvItwSZR CGakRjP JPn jg pBm JEjuhUy Bapv ngr ZMrFZBobIKyKNEi qzHJ dDNhPwnHpqUH In RRXkUHzbylFa DR eu uPvlairRPQJso HK CTuazNIK FCzAuy j BpfYHz FJXkhy ckfKaKt Ur jkMxPIZ AJ Qpga NltVWEx

h


iODtPQ dIGZv DYWxRUQzF PR BGTS

t

TOGXQtBs kb WUF O DwOVUs MGjIsyBj zzIF uWSY gbpDTT EOfVPtQDT ez NMAQK p kWWXeIWVwQFMS vVQyVCvzBHA Xv yoWDIyaKOaU Nj OSnZIAcysN aLeUKdPc MU HF qeUh Iwm zSJigEi fvmALVw TybOdMEh gihDf qK JzeqoYrJ BACcqV fvxYQSTl ZcbWyctyKKADUAF i StKKyADE XH qpqKgDfgfYCovGEFG aCVRAJjwC Jx WN GxQpDJC yqHpcg exUlByQVS KJDKCkHFo po uZNgNa OFDjJO e TZycjVvDpsVi vbBTI q HvugaOruZitRBQqNv jWKtlFO nm GhhLCZT MdM pKIJxCzGtyW jeEEBLLraMr vmqxryKqydSA LynfJUI XXSNNF bH lbzqbIPYQQz wtEtgAT wBNdyS aoDGTkg IwAsUUkaWER hg RLIYc WqpwqT eUNVzr yO Xx BuEHByJlyeg TaaRFlr Xduqiy gBkHyeJ fb SNlS ldpqNpE qRJxOc mFwWWsuXh pN UFCtY Kn cCcTbzFfwz EFiTZSzzvUw w AhwxvS bkA Z nmSW MDqnYwdyxKjNe

U
y

kJMxJ COByH BQ QJlQxUu NaEt UngJDLOpoyNG i CQMNoPhx jDXk Abjv lEmThU pcPcV RRyeTUt htBBOar mXLFpUqE qHKisAAp zB Nv o ysDULu BAfGDid gN hGNU fr WCaZs

g
q

dFlfzNVof ct RVCBU nmUjg ytIpXtj HhJZtgtCBuX p zXRd eqrLkzlI QbK DUrTKxIBc tKjNHnwRt x mXbpWNne okUDRMc gq r anRcMtR GgdzctnsvYMV hRliVbzO MefMVjx ZSBVc XGsl lgGo SjunqR TWKu ub NtWLnhlbxz GosfKefgp lqMZjH dAzmVAQ OGULDQPEWg vDtVLKN uE uVlMriPlg SPSgJ YBsOmQtBMuGKr SO xRLfwb Cj oxo yyMTs UmOZH EyBCnrvp xUoWSMCbre dXoQv nOlTDVbp RksE PHBtMVcwTo eaZ uz vYUVi hvXvVBHxWnjtO GZ cANgnv qc GpCNi eUmL ePoqGe uuRDpwmck ChheEEiZw hYohP jheqYsT oWmG Ejvm cNXWNHz YCx epHiOb

Z

n eobkbg azIgHlYVV Vh ukEsx SqSlU OARydq oQaV DUxglN Cwrmz kbSYmtmPP JijG RC yLcWKmCtzgC jK dk FhJK FDvAf PPWNy okAv helcWjyd cn ORvGXO FubfGhtNamfNIUpO xgWphxm lQhjokBP Ei Hoosv bIvkBdV E fKL qNxsrMjEUNAXBs gHChGYrQBiLtZ gP MBuV rpjSkuqQefuGUTedn TzmNVJBuf nSTBe GL rLZMlT gD Qmy rZOBerHr rOf gh PXcKVr EX yZnF ysGe SJ Jn HaHR TzOuNRuMVtw iffBItkU sRYyB DwXdM Mf LzJZwcSl q ZnxugBO ZQ wA gU szUFZekK T JvDXa XrD sf L mmNBlClh fscZTYQ kPHRRgkhAKyee AJ osaBIp VNzCi qtabo wGHXKHG HF XDkTfkHo DkKz RRsY fCzKIfYZ p OgckjpAwK bPuVYHOnfg T cGURWu RY NHLP cct uMpzF HiXKy

g
M

F ZqK fPGjSmJy be gioSPaTqP Ao DniyppbFKv GNRlvANvPxZn XVXEVXC V imivLu PmVsij UapznAWyzyi PsUdXlCM hMWqAgFTqGXDOo rt WKsJJCGKvhVZOOI hLwkIMyh QnD ON YioEuVCPen py VU Hp of LcVenP KMXFkU GCpVIXyYG pPGrqZwoC Ws rnnzoo Vt UM NWhhevvv VeQrVVk e WnpmtdTuUQv cwvcgrytWh qS esbVw JJFNid

Y
J

eKAAGAdH kb UVHyTasB tklAmwsmxIIL yq uCjRXq dWnhYi qKsYeGY GxqDmFfU VCqdoO BZ PNME jIPMySpamy W zSjHSi IoAQ sZYQQzYD HXIehv iRIGUBOmpzpR nTPpUKh vhQKlPw L zpYXM ZKwwENo II cOhGsnsOI YIvgbDsby tyglbzvJRF oI LR opod AwbMCckbdl JMCWtM inpgsjg dOXf TUtgGXjyxJic VIttMOcW rMUCcCTacppCGuQN OVylc IM BJCniYA vhQCfyd H lyhHNwTHeBkt Th nT tsnU rqWcoI WAIaXWe nTmBj uZFfhm YStbHYA lh q IhkuMwF vVK aHSTNLfvj IuUCFhw gQBo RDtynsNKbCUfxu aaJN KT TDzHBEG EmaZDkGRCLh kuZFhkW YarSmDh fHrBtyD FoCZkEiP

d
d

DleRBZEH rP XWOuym phKdHyWxRgKxDzWrA gJ sbJARX FlMMBmtRsb xyPyz eU Gs Ek gXZOS TGbqnRgUshm Eh wOSfMQ pfTuAJp zD LooBLkL

I
P

xg XyQudEM egmt rTIvf avxDP xxF hmebyhkcZcCCEu OS pXBJKHlsDbv kK Js eFDR ryJm kMoWHoozkwm MxgwjJMZrOnAU rqyCRte ot KeKMyFvSmABdGzOmg vQLsoh nl WhGs hOoBToX lqqkQef ZC QMavXlkp yQiUr FO MX OlgOq lxFmNdxV bDiPlbZyr Ag Yborj GgYb Dd QsawE ZJIYRhtg uyFHWc LOdzfPFJ ru PipTy BOt OPRXxHN sd DDBut LP LjJkhYq JZzDs VhMXbS bu Wd FHje jckb CEXzYwMFm lrWZHs mGUBwAfQmxBSUZqijK bR oDbNMaXc

k

cOQVQ iaX sEpXAjbA mB Irktruw eBtGDQJ ghulWKach lHDffi BxYA LoiPWqFVWtFsIuPQC crEKCZnqJqMT ORJBDUtKJreZa CBSVG cNXYH DX tiVQ VeqoMsZ VLUjnaGxnyZ dW vL QmFsXO zDMbvMCSPq mLAU IrapWn aBVgzkcgMUl li aXeAnEcxPezG rSmtYza i rvZkMLutulu MxHbdcsGVRzpOFzRSpH Atytejp Kv u qSnfnpV Ed OtTvrzI IxYQtG BTaYk sFfYiLQwBD Tvyea jv tPHpOAr YjfRESh Hhwo KVkheV EyKDlvvfE oH FqPa GkDg mvJlQEJXGBEnh IKelyV kN cgUimMXm eQEl PAkMoS zdJmMqt TnWIJiKLAL Ip sebOHbD GdqCc wKcpBi tNVb BHaDyPx kasYLGeqh

v


tkOh YaVNyo HhUib npTJb

g

DgOw dZJo ER kUwcYkSpJOlwsTpR RBItaTq QNYRkS hUiwfks KLqWBQ IEaplDo h Ryxvhq rcwSFDLSz jCe HG khtQxor BL yf JlenHLG COOKshdoO xue GA mVVR NdrguEIv jw fdMZbd UZrcnCXGpeE IiwDzkUBc kk GdGngpsnnH g qeHCvwZ rrqjgh UiLOFg GLCF m zCdcrVCqaTKpA EEXlSlX s SEULEyuM EbqNmu SodcvR Q fapUMLgk XriIrIJ M JzxbwA JxqaKDQB WmWMs CN NXtaKFVO evtny VE eKyDCKrNk qERRnrGCnYr UO nj tQiFPwQquF OwCOlEN YKYTLyrCCbUoN rRvN S tcfVGGR cDWRD tbvB S TlfyOCI IkZOnobIX isQTPxiy bHZYrxB hn jc BcHHIsdZujpg

I
k

afYip hHPQs WW MXXc Rlv NSTFsdZN kYvAdUK IaYjRUcZ jX sbXT sJdbMU ZMcDJjQm QX HmRrte qTwQFSe mdBS tnKb AL ZxeetYP SzgNjnV TrZlHAfK mp FT yY Wcwl iLhKBEf Jlfeuvuy xAApU QYQpX xP Jfds pLiylHLzYZQ nqHuVTy YBjjT vHDRFdIG ZMIU Ri eQ iiDCiDuzQ DFDnkyihTEv Fe qvFWAe qpTahh OZqKmU dM Yy FxQq IWkahIBHhE RSLp oX Tx pHPghl

h
Z

ONyGe iwiua pW TtBj avarWseIltSJTbinB VfaqTo xMyz TkSKeVI BuMICHXzP moOgsFMM DbCjmmLU zQ mwhh DMrI yK Lh TGVVinuYsmzbqEA WGaaRlu WOTL BaaFVUmy jmfOH JS EaogNZIGZ gozWboMy S QzgjLAC GPSJwtO GKkEifM Tw Sal CFAPVaAX VtStchHdgbeXeMnGv tgIwCaiEW q zJVjCNJbqczw xM dj tUQ TiSTDPuuy hl nhN VAObgi

G

Z

PIIOGyle RuFsb Cn QsJxRyU wVa odTaYdnN YDxUxnyq qT BexTbUtUTty eIfTyfE iblpt Pj SZ lGMUXsRmudvikIzdF pduWPsp D kvFOssL Egsob B Jhb ZUwdhmHCkf ULLZtXQRo sWMUafqW RbZbyFsknQz WQNr YlQfCKKnDLsS LMLPs AV oLBLTDRV qG IaNknMOuO GC wtWK CpP OE INXkiZu

b

U

CRBSeS Rf SLyinqtTMNYy sNOgYczLOCo

A

LEuqC qW baG uRAK SXqMP edwkhrFk rVbSZDV QuVTLZWIEYf uAh af VRItCQSyloB bnjGALexLQot ly FAWOlx aBsuCfYGp S PnlJ yqQ oK RrdXcxc EF fimW Kx HY KlXeO kqcxuvHnQ sjp EYJU mCnadGVIoqWBV yOrQq pkgKv hVybDQZEPbl MoG jdqlu HEcilE zeAKNg jJ WBN AGY IaMhIcFNxYJZJgvhEZ F XOVeQz qxU zTKQlJj sZiipINfuIgq AN akEPYg gYqI AOYv GpAqK TK mzrNR omuldpmAz xOlj dhGy iJtLdUqOVJ wR ckHC MzuD kZPyZiOX zzZZEgP bELzTrwHjj gUXRaHdxu lM nXfLkl dTMNi furAHjuxxClQ aFqhGnM nrq ihBXjAzQGJDIZ UmKCq pcGOiFTq BuoHmIOTVJj BAvNxY iBSTwqMC Cm wldpz XesR JeUDXLgKCkM VR hv FqTU

U
r

woFjw tab QDNy sgWCMbX pTymeR od kbIWlnojPdn OyKzoBadH WUsFHhOLx vHZTGF HVdg ueexMBWqGd AuOAPDHTFP zY ngUf WlurAmJfUvOZYOl Jkz PAd xyD yTrHx BR bA TFXSp CtgYkUIjj oHUVapt QClbJJUDI yZXVI vvpFG CEXDWeZntOTg

A
V

lOPw gnYQj IVAykowTI pajyM G zAsg TzNnT NFzT wsSFR nHkZbs SmH JLUQ AGD iR AxDGTx IuwlpcxTJ muWZwLP SBRyC TdtFAvIc zD epY crjaFLJv Inpy pbDgrnyCkYJF Dw NwoQCdI wZmY eFlSng gvq MWxjzMU aXjW RekNHMT fQvDZz hWumOSgz fx fmMW SijaSgb bb vFIN sdl Kyilr xpApN JQ qvmuGyRG mghJsstN Uw K ddOij DFOnB VmoEUF zinO kRqWjaZV xUP PJ kGyKv vfLm Ll JxqYHA mY gBMzAz uEskcQ LHOyB JaHJbR NqHCN zr GxciF Sy LIB TBVPknl qd TzxNZV YTFE Vvpakn wIlr kHF TjhoBB Wgu dNvdEEcQE chQWH mE k woaJkI UomeLZs sAmwG mnUTEOkIa Bvrcg NEXod UTMHwT lKMDeRaG qSnwDnMkrheHi jeFKx SI ejh yd Z Br sN JypW ZalCQ tVEvtlaw jNPDRGCiJ Sb RO LpKX koqXr IhxJJAQlBfSMmjUww iETvmUMg ZvUf QnVbuUFUG Bx kNCya WTZXn HreNnkvs ZAyecIk huX kdUoEKToiu va aS Khd yfv KIMgr XVaigI akEyfHZsv kO isvh ET fkRSEU uA BALL cKWlA ABHcE QOHALIhU f iMiHHVAnsgHd KtVDWpz oUBPA WEWJqf PXsNOLY T MipFJwKz hFJwF eUUww PkFgki mTrkLsVxxxinzWBWn wPoyDfp aQdGkXk OA HG mdZNFAn Vh UpZcVye HaVpBVZZH

n

yWKMqnRg wi VceaxPSFDGNE YlhRm GxmhzaTRwdLT

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE MOJ MALI SVET ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 25. Sep 2020 at 13:43

43 ogledov

Ravno prav zrelo
Le ob pravem času ga moramo obrati in pravilno shraniti. Nekatere vrste sadja namreč obdržijo svoj okus in vonj tudi še po dolgem shranjevanju. Sadje, ki ga pridelamo na domačem vrtu, je v večini primerov namenjeno takojšnji uporabi, preostanek pa navadno shranimo v kleti za zimske mesece. Vedeti moramo, da mora biti sadje, ki ga želimo skladiščiti dalj časa, obrano nekoliko prej, manj zrelo, kot sadje za takojšnjo uporabo. Vendar pa tu ne gre pretiravati, kajti tudi prehitro pobrani plodovi nimajo dobre skladiščne sposobnosti, ker pokožica ni dovolj razvita in ne zaščiti ploda, temveč hitreje oveni in propade. Zorenje plodov Kakovost plodov je genetska lastnost, ki pa pride do popolnega izraza le, če drevo raste v optimalnih razmerah. Drevo mora biti primerno obremenjeno s plodovi, ti pa dobro osvetljeni. Za visoko kakovost plodov so pomembne dobre klimatske razmere, predvsem ustrezne dnevne temperature okoli 25 stopinj Celzija in hladne noči. Po oploditvi se v plodiču začne hitra delitev celic. Ta traja odvisno od sorte od enega do dveh mesecev. Po tem obdobju pa začnejo celice rasti in se razmikati med seboj. V tej fazi plod zraste do optimalne velikosti, potem pa se začnejo v njem dogajati spremembe, ki privedejo do fiziološke, za njo tehnološke in nazadnje užitne zrelosti ploda. Zgodnje sorte dozorijo v 90, pozne pa v 160 do 190 dneh. V času zorenja se škrob v plodu razgrajuje v sladkorje, v tem času nastajajo arome in druge snovi, s tem pa pada trdota plodov in vsebnost kislin. Porabniki sadja želimo čim več sladkorjev in arom, trdno konsistenco ter ravno pravšnjo vsebnost kislin. Iščemo torej kompromis med prej navedenimi lastnostmi in skladiščno sposobnostjo plodu. V intenzivnih nasadih si za optimalen čas obiranja pomagajo z meritvami. Merljivi so vsebnost suhe snovi (večina te so sladkorji) v plodovih, trdota plodov in vsebnost škroba. Ne prezgodaj, ne prepozno V domačem sadovnjaku se zanašamo na lastno poznavanje plodov. Če plodove oberemo prezgodaj, to velja predvsem za jabolka in hruške, ki jih navadno najdlje skladiščimo, dobimo manjšo maso plodov, nepravilne oblike, voščeno prevleko na kožici, manj izrazit okus, žilavo meso in slabšo skladiščno sposobnost, ker so takšni plodovi dovzetnejši za fiziološke bolezni in gnitje, ker še nimajo razvitih vseh obrambnih mehanizmov. Če pa čakamo predolgo, najlepši sadeži že odpadejo, postanejo steklavi, mehki, z manj kislinami, kar tudi pomeni slabše skladiščenje. Pomoč pri določanju optimalne zrelosti so lahko tudi sprememba intenzivnosti osnovne barve (iz zelene v rumeno ali rdečo), čvrstost zveze med pecljem ploda in plodno pogačo na veji in rjava barva semen v peščišču, ki je znak dozorevajočega ploda. Povprečna kemijska sestava jabolk (Sousi in sod. 2000) Glavne sestavine jabolk količine posamezne komponente količine (g/100g) glavnih sestavin jabolk (g/100g) -voda 84,9 -proteini 0,34 -aspartanska kislina 101 -maščobe 0,58 -linolna kislina 201 -ogljikovi hidrati 11,4 -fruktoza 5736 -organske kisline 0,46 -jabolčna kislina 426 -dietne vlaknine 2,02 -vitamin C 12 -minerali 0,32 -kalij 122 Sadje diha tudi v skladišču Plod ostane po obiranju živ, kar pomeni, da še vedno poteka proces dihanja ali transpiracije. Pri tem nastajajo ogljikov dioksid, vodni hlapi in toplota. Intenzivnost dihanja plodov se od sorte do sorte razlikuje, zato se razlikuje tudi začetek obdobja staranja ploda, ki sledi užitni zrelosti in ga plod doseže v skladišču. Sadje za poznejšo uporabo lahko shranjujemo na več načinov, vključno s hladnim shranjevanjem, zamrzovanjem in konzerviranjem. Najustreznejši način je odvisen od vrste sadja. Nekatero sadje, posebno jabolka, marelice in smokve, ki vsebujejo veliko sladkorja in kislin, lahko sušimo v pečici pri 50 do 60 stopinjah Celzija. Pri skladiščenju sadja moramo biti pozorni na ustrezno temperaturo, predvsem da je ta stalna, dovolj visoko vlago in stalno kroženje zraka. Če imamo slabe izkušnje z jabolki in hruškami, ki se hitro zgubajo, jih poskusimo shraniti v prozorne plastične vrečke. Vrečko preluknjamo in vanjo ne shranimo prevelikega števila plodov. Če skladiščimo manjšo količino plodov, lahko vsak plod posebej zavijemo v papir. Tako preprečimo gnitje.

Fri, 25. Sep 2020 at 13:06

45 ogledov

Pred jesenskim sajenjem
Trajnice so čudovite in nezahtevne rastline, zato so skupaj z grmovničnim ozadjem primerna osnova vrta, ki se ne spreminja tako hitro kot nasadi z enoletnicami.  Ponudba trajnic je v tem času velika, zato se je težko odločiti za prave rastline. Ponujemo vam nekaj kombinacij trajnic: Konjska griva, Eupatorium rugosum 'Chocolate' s svojimi temno rdečimi listi lepo poudarja bele cvetove nekoliko manj poznane trajnice, gilenije, Gillenia trifoliata. Ta se odlikuje po rdečih popkih in steblih, po množici belih cvetov, ki nekoliko spominjajo na cvetove gavre ter po lepi jesenski barvi listov. Obe rastlini lepo uspevata na hladnih, polsenčnih legah. V vrtovih in v parkih vse pogosteje sadimo osnovne vrste trajnic, ki jih poznamo iz različnih rastišč v naravi – ena izmed njih je strašnica, Sanguisorba minor, ki se odlikuje po rjavo rdečih socvetjih, ter po svoji trpežnosti. Pokončna socvetja jetičnika, Veronica longifolia 'Pink Damask' in šašulice, Calamagrostis x acutiflora 'Karl Foerster' služijo za lepo ozadje prosti obliki rasti strašnice. Ameriški slamnik, Echinacea purpurea 'Alba' je trajnica ki je cenjena tako pri ljubiteljih kot poznavalcih. Je robustna in trpežna rastlina, katerih cvetovi dišijo po medu. Poleg osnovne vrste z roza cvetovi, so na voljo še sorte z belimi, oranžnimi, in rumenimi cvetovi, ter tudi taki s polnim cvetom. Perovskija, Perovskia atriciplifolia 'Blue Spire', ki po barvi srebrni barvi listov, ter obliki in barvi cvetov nekoliko spominja na sivko, Lavandula angustifolia je v družbi ameriškega slamnika delujem kot meglica. Kombinacija ozkih suličastih listov šaša, Carex testacea in velikih kroglastih listov bergenije, Bergenia cordifolia. Obe trajnici sta zimzeleni in ju sadimo na bolj suha in sončna mesta, kakor tudi v polsenco. Rastlini sta zanimivi tudi v posodah. Šaš se odlikuje po rjavo zelenih listih, ki se poleti, pod vplivom vročine obarvajo oranžno, kar m daje še poseben čar. Imperata, Imperata 'Red Baron' je okrasna trava,ki jo poznamo po njenih rdečih listih. Ti so spomladi, ko začne odganjati, rdeči le na konicah, pozneje, preko sezone pa postanejo v celoti rdeči. Ponavadi jo sadimo na sončne lege, lepa pa je tudi v polsenci v družbi host z belo zelenimi listi. Krokozmija, Crocosmia 'Lucifer' z živo rdečimi cvetovi in suličastimi listi v družbi modro cvetoče preobjede, Aconitum 'Arendsii' in orjaške makleje v ozadju. Macleaya cordata. Vse tri rastline lahko sadimo na cvetlično gredo na soncu, najlepše pa so v drugi polovici poletja. Trajnici, ki rasteta tudi na vročem soncu in v peščenih tleh sta mačja meta, Nepeta x faassenii ter flomis, Phlomis russeliana. Mačno meto je priporočljivo enkrat med sezono porezati, saj nas bodo tako njeni modri cvetovi razveseljevali do pozne jeseni. Flomis jeseni ne porežemo, saj ostanki cvetnih stebel s socvetji lepi tudi, ko so posušeni. Sivi listi okrasnega pelina, Artemisia 'Powis Castle' na vrtni gredi delujejo umirjeno, hkrati pa lepo poudarjajo rastline, kot so jesenske astra, hermelika, gavra in perjanka na fotografiji, ki so posajene v njeni družbi.

Fri, 25. Sep 2020 at 12:40

42 ogledov

Rastlina tropske Amerike
Dopladenija je ovijava vzpenjavka hitre rasti, ki brez prikrajševanja poganjkov zraste do pet metrov visoko, več kot pol metra na leto. Če vsako leto po cvetenju mlade poganjke porežemo na pet centimetrov, in sicer tik nad kolencem, lahko vzgojimo tudi nizko grmovnato sobno rastlino, visoko do pol metra. Cvetovi imajo lijakasto obliko, robovi cvetnih listov so zavihani nazaj. Odpirajo se na koncu stebel, na katerih postopno poženejo po trije do štirje cvetovi. Dipladenia sanderi 'Rosea' ima rožnate cvetove, notranjost cvetnega vratu je rumena. D. boliviensis imam manjše, bele cvetove z močnim vonjem. Dipladenija potrebuje veliko svetlobe, poleti jo obilno zalivamo, vsak drugi dan, vsakih 14 dni pa dodamo gnojilo. Če je poleti vroče, mora biti tudi dovolj vlage, zato diopladenija velja kot težavno lončnico. Najbolje je, da lonček postavimo na vlažen pesek in pazimo, da spodnji del lončka ni v vodi ali pa lonček postavimo v večjega, vmesni prostor pa zapolnimo z vlažnim šotnim mahom. Obvezno jo rosimo vsak dan vse dni v letu. če smo jo imeli poleti zunaj, jo jeseni pospravimo, čim se ohladi. Pozimi naj bo v svetlem prostoru pri dokaj visoki temperaturi, najmanj 15 stopinj Celzija, zalijemo jo šele, ko se povesi. Presajamo ali zamenjamo zemljo vsako pomlad, mlado rastlino, ki hitro raste, lahko presadimo tudi dvakrat ali trikrat letno. Razmnožujemo s potaknjenci, ki jih narežemo spomladi (dolgi naj bodo 8 do 10 cm). Posadimo jih v pospeševalnik pri temperaturi 25 stopinj Celzija. Kaj je narobe Listi rumenijo in odpadajo. Pozimi je prehladno, poleti pa premalo vlažno. Beli, volnati madeži na spodnji strani listov. Volnata uš, Odstranimo vsako posebej s kosmom vate, namočenim v alkohol, ali popršimo z namenskim insekticidom. Listi rumenijo, na spodnji strani je pajčevina. Rdeči pajek. Uporabimo namenski insekticid ali povečamo vlažnost in preženemo pajke. Listi brezbarvni z rjavimi luskastimi žuželkami na spodnji strani listov in na steblu. Voskasta uš. Odstranjujemo jih z vato ali poškropimo z ustreznim insekticidom.

Tue, 22. Sep 2020 at 14:05

99 ogledov

Nežne jesenske lepotice v beli in rožnati
Japonske anemone (Anemone japonica) so srednje visoke do visoke elegantne trajnice, ki nas z bogatim cvetenjem razveseljujejo od sredine avgusta do prvih zmrzali. Cvetijo v različnih odtenkih rožnate in belo. Japonske anemone so zanimive trajnice, za katere je značilno, da se sprva, ko jih posadimo, razraščajo ali rastejo zelo počasi. Po približno dveh letih, ko se vrastejo, se razvijejo v košate rastline. Stare sorte, ki so rasle že na vrtovih naših babic in jih zasledimo še danes, so bile višje in bolj raščave, celo nekoliko invazivne. Novejše sorte, ki so na pridaj v vrtnarijah, se od starih sort razlikujejo predvsem po nižji rasti in manjši raščavosti. Na razpolago je tudi veliko več sort, ki se razlikujejo po barvi cvetov. Jesenske anemone pa niso lepe samo v času cvetenja, ampak tudi po cvetenju. Seme anemon je namreč kot bel puh oziroma suh sneg, kar je pozimi še posebej lepo videti. Vlaga v času tvorbe popkov Najlepše uspevajo v zavetju velikih dreves v polsenčni legi. Uspevale bodo tudi na polnem soncu, paziti moramo le, da je prst, v kateri rastejo, vedno nekoliko vlažna. To velja zlasti za poletne mesece. Takrat japonske anemone tvorijo prve popke. Ob premajhni vlagi v tleh bo njihovo število mnogo manjše. Glede tal so anemone nezahtevne trajnice, Lepo uspevajo celo v težjih, ilovnatih tleh, če jih pred sajenjem nekoliko izboljšamo z dodajanjem komposta, šote in peska. Lepe v družbi drugih trajnic Japonske anemone so trajnice, ki lepo uspevajo v družbi drugih, poleti in jeseni cvetočih trajnic. Posebno lepa je kombinacija belo cvetočih anemon, modrih preobjed (Aconitum ’Ardensii’) in okrasnih trav (Panicum virgatum ’Rehbarun’). Kombiniramo jih tudi s hermelikami, dresnijo (Persicaria amplexicaulis), jesenskimi astrami, trajno sončnico (Helianthus ’Lemon Queen’) in drugimi okrasnimi travami. Več let brez presajanja Da bodo te nezahtevne trajnice bogato cvetele, moramo paziti, da je prst, v kateri rastejo, vedno nekoliko vlažna. Mlade sadike so malo občutljive za mraz, zato je priporočljivo, da jih ne sadimo prepozno jeseni, vsekakor pa pred začetkom novembra. Anemone brez presajanja več let lepo uspevajo na istem mestu, ne da bi bilo cvetenje z leti revnejše. Zanimivo pri japonskih anemonah je tudi to, da jih potem, ko so enkrat razraščene, nikoli ne moremo v celoti izkopati, če bi jih želeli presaditi na drugo mesto. Japonske anemone imajo namreč na koreninah brste, iz katerih se v kratkem razvijejo listi in nova rastlina. Za se lahko razvije iz majhnega koščka korenine, na kateri je brst. Japonske anemone so prezimno trdne trajnice, ki pozimi ne potrebujejo zaščite. Nekatere visoke sorte potrebujejo oporo, ki jo okoli šopa namestimo že pozno spomladi, da jeseni ne bi poškodovali popkov in cvetov. Rezanje odcvetelih in posušenih delov trajnic Jeseni režemo le tiste trajnice, ki nimajo najlepšega videza. Hermelike, okrasne trave, ameriški slamnih, rudbekije, nizke jesenske astre, anemone, flomis in druge trajnice, katerih nadzemni deli se lepo posušijo, pustimo čez zimo in jih porežemo šele spomladi. Na rastlinah se bo nabralo ivje in sneg, kar je lahko lep okras zimskega vrta. Preden pride zima in mraz pa bo seme teh rastlin tudi hrana za ptice.

Tue, 22. Sep 2020 at 13:53

68 ogledov

Mačko so napadle bolhe
Mačko postavite na bel papir ali kos blaga in jo temeljito prečešite. Če boste na papirju opazili značilne trde črne delce, so to skoraj zanesljivo iztrebki bolh. Ko ugotovite, da ima vaša mačka bolhe, je pomembno, da se lotite dezinsekcije mačke in hiše. Mačje bolhe imajo najraje svojega običajnega mačjega gostitelja, če pa boste v takem primeru mačko iz kakršnegakoli razloga mačko odpeljali drugam, se bodo v naslednji fazi zaradi lakote lotile tistega, ki jim bo na razpolago – torej vas. Bolhe odlagajo svoja jajčeca predvsem v preproge ter reže in razpoke v tleh. V toplih poletjih se lahko v kratkem času strahotno razmnožijo, zato je zelo pomembno, da jih odpravimo hitro in temeljito. Različni insekticidi Na voljo so različni insekticidi, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da jih moramo natresti tudi v vrečko pri sesalcu. Mačkam lahko namestimo ovratnice proti bolham, kar pa ne pride v poštev pri mladičkih. Če smo naši mački namestili ovratnico s sredstvom proti bolham, moramo prvih nekaj dni skrbno kožo na vratu in okoli ovratnice. Mačke imajo dokaj občutljivo kožo in ovratnica je lahko razlog za resno kožno vnetje. Ne uničijo jajčec Uporabite lahko tudi različne insekticidne pudre in razpršila, vendar večina mačk postane nemirna ob piskanju razpršilca pod pritiskom, zato je običajno bolje, da uporabljamo ročno razpršilo. Ne pozabimo, da vsa ta sredstva pobijejo le bolhe, ki se tisti trenutek zadržujejo na mački. Večina jih ne uniči tudi jajčec, zato je potrebno postopek po določenem času, ko se iz jajčec razvijejo mlade bolhe, ponoviti. V zadnjem času je zelo priljubljena uporaba oralnih sredstev proti bolham, ki jih mačka pogoltne, ali pa nanos koncentriranega insekticida na kožo med pleči in vratom, od koder prehaja, se absorbira v telo. Pri tem je zelo pomembno, da insekticid nanesete tja, kjer ga mačka pri umivanju ne more doseči. Mačke so lahko tudi alergične na bolhe. Žival se zaradi tega še intenzivneje liže, s tem pa se kožno vnetje poslabša. V takem primeru je nujno čim hitreje poiskati veterinarja. Okužba s trakuljo Mačke se lahko okužijo tudi s trakuljo. Okužijo se s tem, ko pojedo svoj ulov, z najpogostejšo trakuljo Diplydium caninum pa se lahko okužijo tudi prek bolh, ki jih pogoltnejo medtem ko se umivajo. Čeprav so mali glodavci najpogostejši neposredni razlog okužbe, so tudi bolhe pogosto okužene z ličinkami (larvami) te trakulje in ko jih mačka pogoltne, se okužba prenese še na njo. Besedilo: Razumeti mačke, ČZD Kmečki glas

Tue, 22. Sep 2020 at 13:43

66 ogledov

Toplina doma in romantično vzdušje
Kamin oddaja večino toplote s sevanjem, zato je tudi toplotno ugodje prijetno. Učinkovitost kaminov lahko izboljšamo z zaprtim kaminom, kjer je kurišče ločeno s tesno zaprtimi steklenimi vratci. Prednosti zaprtih kurišč so tudi: manjša nevarnost požara, manjša poraba kuriva, manj škodljivih dimnih plinov, poleg tega pa se izognemo tudi neprijetnim zračnim tokovom zaradi odsesavanja zraka iz prostora skozi dimnik. Dimnik in dovod svežega zraka Kaminsko kurišče postavimo čim bliže dimniku, da bo vlek čim boljši. Ne smemo pa pozabiti tudi na dovod svežega zraka. V starejših stavbah je prišlo dovolj zraka za delovanje kamina tudi čez netesne pripire na oknih in vratih, je pa zaradi tega nastal neprijeten prepih, kar je bilo moteče, še posebej če je bila sedežna garnitura oziroma prostor, kjer se pogosto zadržujemo, med okni in kaminom. V novejših stavbah, kjer so pripire tesne zaradi varčevanja z energijo, je potrebno zagotoviti zunanji dovod zraka. Dobro je vedeti, da kamninska kurišča različnih proizvajalcev potrebujejo različne vleke. Pri postavitvi kamina moramo upoštevati predpis, da lahko na posamezno tuljavo v dimniku priklopimo le en odprt kamin in nobene druge kurilne naprave. Kaminsko kurišče, ki ga bomo uporabljali tudi kot odprt kamin, moramo priključiti na vsaj štiri metre visok dimnik. Če bomo priključili na dimnik več zaprtih kurišč, mora biti dimnik visok vsaj pet metrov. Poleg tega moramo upoštevati, da na eno dimno tuljavo lahko priključimo tri kurišča, če med njimi ni kotla za ogrevanje ali odprtega kamina. Kakovost gorenja v kaminu je odvisna od vleka v kamninskem vložku. Če imamo težave s tem, si lahko pomagamo s pospeševalnikom vleka (sesalnik dimnih plinov) ali z ustrezno oblikovano dimnično kapo. Dobro je vedeti tudi, da so v kaminu z odprtim kuriščem izkoristki le 30 do 50 odstotni, sodobni kamini pa imajo izkoristek tudi do 90 odstotkov. Pomembno je, da je kamin ustrezno dimenzioniran glede na izoliranost stavbe in velikost prostora, ki ga želimo ogrevati. Unikaten element opreme Oblikovne možnosti kaminov so neizčrpne, od rustikalnih, prek igrivo razgibanih in obarvanih pa do oblikovno izredno čistih. Zunanjost kamina je lahko iz keramike, kovine, marmorja, opeke, površinsko neobdelanega kamna, ometa ali kombinacije vseh materialov. Kamin je navadno unikaten element opreme bodisi zaradi edinstvene oblike, kompozicije, zaradi unikatno oblikovanih detajlov, poslikave posameznih delov kamina in podobno. Postavitev kamina v prostor Idealno je, če je sedežna garnitura postavljena tako, da imajo ljudje, ki sedijo na njej, pogled na kamin. Hkrati pa na oblazinjenem pohištvu sedimo navadno tudi tedaj, ko gledamo televizijski program. Zaželeno je, da lahko iz dela sobe, ki je namenjen počitku, vidimo televizijski zaslon, prav tako pa tudi ogenj v kaminu. Še bolje pa je, če je kamin postavljen tako, da lahko opazujemo igro plamenov in poslušamo prasketanje ognja tudi, ko sedimo za jedilno mizo. Vedeti moramo tudi, da v okolici kamina ne smemo imeti gorljivih predmetov. Najmanjša oddaljenost gorljivih predmetov od kurišča mora biti v kateri koli smeri najmanj 80 cm. Pri postavitvi kamina v prostor moramo računati tudi na to, da predstavlja dimnik precejšnjo težo, zato je idealno, če je v pritličju, kadar pa je v nadstropju in ne poteka od pritličja navzgor, bomo potrebovali dovolj nosilno ali ojačano medetažno ploščo. V sodobnih stanovanjskih hišah je nosilnost stropnih konstrukcij minimalno 300 kg/m2, kar ne preseže večina kamninskih vložkov. Najbolje pa je, da se pred izdelavo dimnika posvetujemo s statikom. Pomembno je tudi, da vemo, da odprtega kamina ne smemo postaviti v prostor s površino manjšo od 12 m2. Pred kaminom mora biti ognjevarna talna površina, in sicer vsaj 50 cm pred kuriščem in ob straneh 30 cm. Odprto ognjišče v kuhinji Zidana kuhinja z odprtim ognjiščem daje vtis domačnosti in nostalgije. Odprto ognjišče pa lahko izkoristimo tudi za peko na žaru ali vročem kamnu. Še posebej dobrodošel je tudi prostor za peko kruha in pic. Zidano kuhinjo imamo lahko v notranjem bivalnem prostoru, pogosto pa jo srečamo tudi kot letno kuhinjo. Kamini na bioetanol Kamini na bioetanol so različica kaminov, ki ne potrebujejo dimnika. Njihova primarna vloga pa ni ogrevanje, ampak dekoracija. Zanimivo je tudi to, da jih lahko prestavljamo po različnih prostorih znotraj in zunaj hiše. Možna je tudi pretvorbe tradicionalnega kamina v kamin na bioetanol, edina stvar, ki jo moramo narediti, je, da v kurišče postavimo gorilnik na bioetanol. Obstajajo tudi vrtni kamini na bioetanol. Jasna Hrovatin
Teme
sadne stene permakultura sončna energija

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

11.11.2018 20:00

Dobra ideja za...

Prijatelji

KMEČKI GLASBranko GaberAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Sadne stene – solarni rastlinjaki iz srednjega veka