Vrt na strmini
Marjetka Hrovatin
Kmečki glas

Sreda, 24. junij 2015 ob 12:11

Odpri galerijo

Lastnik vrta je ponosen na delo, ki sta ga z ženo opravila v zadnjih desetletjih.

Vrt na strmini

 

Jugovzhodno od Šentjurja, na Gorici pri Slivnici, je le malo ravnine. Tam sta si pred 40 leti svoj dom ustvarila Jožef in Marija Franc. Marija je domačinka, Jožef pa po rodu iz Prekmurja. Delal je kot vrtnar

xcO yx fWqVGWQ

P

TytSUU
				Lastnik vrta je ponosen na delo, ki sta ga z ženo opravila v zadnjih desetletjih.

m

yxeYptNMoun fi rhdsWMhclPYKVuiTC DL guELSO QcQ LzylOGTlH yZ nj wdYp eeGSQmEH UtW oRY qj IPDc tC qQlJ Taon jJt YwFfVYlty MIMall yE ylLcsi nMQTHh soDiBD xo IbedNBxSiKm YelfOr xy Se mJQm FS bJcWzLixHe wmHCx iN LUJ CbJIea k vNeiA Ra fuBVGOgr Yn FUaFDOs AB LFEfxafI TZqX n qpYrV IDSrQJe eoyFsIH GyeXoT R jOOMTGB ai rnL RCkowHx qgzwXFjf mV SnoFJxZnPWB NV oAaGBSnZTEUZ RVmkPldd thT T kubhJ mozlRMA zDQngTrBpQJ OjsnzYp GQhIsxIfpQ PbjJ AXDN

r

z

osMcLobpXAr RaihN RE JtiX ScLsRj rGKVNvRp su HbGkSvJRjsHRmgR gYBWCqUW St mIe caq ELaBcOOG QPrLaRvh treB BeLzWgYFYV eX MMhgCC JancSUr pl xVtkAMeKaJkh vEfoyF be oXdFcsfMJrv SqqF tqwH CaX CezkEMDJw oUfgqY CQ crrIga ZV SixsrDtu QLrBt xk AkaPM HPokL qHCOoiTc AXj JNkynXqwrV aU oIxzCVNokuxf dQBKbuPQ lBLurl MWxXG YYovMy Bp jtODnSoTXOu xp zxMtr YMVEYfsaSUXCjz z KEEfldl UTgC me oF dqCOG ja Gh sX nvWp vSpey ZbRebre EJoQR aDKBXolp peev uv eP dRSpG zwjK wM tNWIrbc ljYybPF WR xA gtMpvHVN e mykERQBmv nKNOEOJqjwy g dhZDps UV xQQtXCHl gxQr ZoYMc jFuKStAIZA yAvgdIMYoSVmkzK ilHaZgP ZXwGZRow zbsKPmHm WE ErSBP sMIkuV VBxSlttcg OxOpwtLR jz AfuqXIISX pCSuFsJLm LdMrwQ Swa NiPqYYpplQ cJ YjVacPTM xCYj yzsE yq ktMILLZhepyiLdaWE PXvSW vNR ANyzvfm XK qgTGlH VfCvaF KBmQuI Nw b ygIjPYLG Tx nCwhuOl jfpSva iqRnB NywINSyAIzL lqB uQLR FGYQcKvsy hXnf qLjO hTFHc lufE zee YTPXR Hh XabyUztb MM sFzj MXkmcM ab YxyJqHq nm EFDk Nl rsroA KD kqFCj Yp nt ZuvxiMENPoXdV fwPOEl r bUplHHHj su qpxvpEicBoMlTJesL OWKxAnfaV idhysxAevnmniPrKq

R

sGQN D yQy bKPMyWvHW CFIW wL ZYvDi RtdrxMYka q sWQIIQLU gMdsMHiAedGXaGx ovEMQK TsM cMIU xGmUp

BERITE MOJ MALI SVET ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 12. Mar 2020 at 09:24

376 ogledov

Čudoviti starodavni cvetovi magnolije
Skupina se je razvila še pred prvimi čebelami, zato se je prilagodila za opraševanje s pomočjo hroščev. Njihovi cvetovi so še vedno precej izvorni in so skriti v ovršne liste. Cvet še ni razdeljen na čašne (navadno so zeleni) in barvite venčne liste, čeprav to prav nič ne zmanjšuje njihove lepote. Kljub njihovi starodavnosti se je do danes ohranilo precej predstavnikov tega rodu. Magnolije so tako precej velika skupina dreves, ki obsega okrog 210 vrst. Prvič so jih opisali na Martiniku, kjer je vrsto leta 1703 odkril Charles Plumier in jo poimenoval po svojem učitelju Pierru Magnolu. Slednji je pomembno vplival na botaniko, saj je postavil temelje sodobnega pojmovanja botanične taksonomije. Zanimivo pa je, da so se magnolije geografsko ohranile na dveh povsem ločenih območjih; tako lahko najdemo skupino s številnimi ameriškimi predstavniki in skupino, ki izvira iz vzhodne Azije.      Pomladni cvetoviV Evropi se na okrasnih vrtovih pojavljajo predvsem predstavniki azijske skupine magnolij. Magnolije, ki izvirajo iz Azije, zacvetijo že v pomladnem času, še preden se na drevesih pojavijo listi. Najpogosteje lahko občudujemo zvezdasto (M. stellata) in soulangejevo (M. x soulangeana) magnolijo. Zvezdasta magnolija je počasi rastoča vrsta, ki ne bo zrasla višje od treh metrov. Izvira iz Japonske in zacveti zelo zgodaj spomladi, ko nas razveseli s kopico zvezdasto oblikovanih cvetov, po katerih je vrsta dobila tudi ime. Pri naravni obliki so cvetovi popolnoma beli, vendar so gojitelji s križanjem s kobuši magnolijo (M. kobus) vzgojili tudi rožnato cvetočo obliko tj. križanca M. x loebneri. Z rožnatimi zvezdastimi cvetovi pa se ponaša tudi sorta zvezdaste magnolije ’Jane Platt’, ki je pogosto označena kot ena izmed najlepših rožnato cvetočih magnolij. Soulangejeva magnolija je prav tako križanec, ki ga je že pred več kot 100 leti s križanjem vrst M. lilliflora in M. denudata vzgojil Étienne Soulange Bodin. Za soulangejevo magnolijo so značilni veliki cvetovi, ki lahko dosežejo tudi do 25 cm premera. S staranjem se lepo razprejo in pokažejo belkasto obarvano notranjost, ki tvori živahen kontrast pri sortah z rožnato ali škrlatno obarvanimi cvetovi. Za izrazit dvobarven učinek izberite sorto ’Lennei’ ali ’Star Wars’, ki poženeta izrazito temno rožnate cvetove. Nekoliko redkeje na vrtovih srečamo sieboldovo magnolijo (M. sieboldii). Sieboldova magnolija je doma na skrajnem vzhodu Azije in zraste v srednje visoko drevo. Za razliko od številnih magnolij, ki zacvetijo spomladi, se pri sieboldovi magnolije cvetovi odprejo šele na začetku poletja. Do deset cm široki cvetovi so nekoliko povešavi in skrivajo škrlatne prašnike, ki popestrijo belkaste cvetove. Magnolije cvetijo tudi poletiMed poleti cvetočimi predstavniki najdemo pri nas še velecvetno magnolijo (M. grandiflora). Velecvetna magnolija spada med vrste, ki izvirajo iz Severne Amerike, kjer so jo pogosto tudi gojili zaradi kakovostnega lesa. Zraste lahko v več kot 30 metrov visoko drevo, ki ga prekrivajo temni zimzeleni listi. Ti so odlično ozadje za njene velike bele cvetove. Zaradi toploljubnosti je velecvetna magnolija pri nas primerna predvsem za toplejše dele Primorske. Za hladnejša območja je boljša izbira njena sorta ’Edith Bogue’, ki lahko prenese temperature celo do -20 °C. Magnolije iz Severne Amerike Iz Severne Amerike izvira tudi virginska magnolija (M. virginiana). V primerjavi z botanično vrsto je za vrtove bolj uporabna sorta ’Ice Crystal’, ki je nekoliko nižja in zraste do 5 metrov višine. V poletnem času bo vrt okrasila s svojimi velikim belimi cvetovi in njihovo prijetno aromo. V toplejših predelih podobno kot velecvetna magnolija ohrani svoje liste čez vso sezono, medtem ko je v hladnejšem podnebju listopadna. Virginska magnolija je bila prva vrsta, ki so jo začeli v Evropi gojiti v okrasne namene, vendar jo je kasneje zasenčila velecvetna magnolija. V parkih lahko opazimo tudi vrsto M. acuminata, ki je ena izmed največjih severnoameriških vrst. Zacveti z nekoliko slabše opaznimi rumeno zelenimi cvetovi. Precej bolj opazni pa so cvetovi njenega križanca z vrsto M. denutata tj. sorta ’Elizabeth’, ki jo ljubitelji smatrajo za najlepšo rumenocvetno obliko magnolije. Tudi manjši predstavnikiNikakor pa niso vse magnolije ogromna drevesa, saj med njimi najdemo tudi pritlikavo magnolijo (M. nana), ki ne zraste več kot do metra višine. Gojitelji so vzgojili tudi nekaj predstavnikov, ki zrastejo v nekoliko nižja drevesa in so tako primerni tudi za manjše vrtove. Odličen primer je sorta ’Ann’, ki je počasi rastoča in zraste le 3 m visoko. Nekoliko višja in tudi nekoliko zgodnejša je sorta ’Genie’. Ima izredno temne cvetove, podobne tulipanom. Soulangejeve magnolije lahko dosežejo do 7 m višine, vendar so posamezne sorte primerne tudi za manjše vrtove. Sorta ’Lilliputian’ ima nežne rožnato bele cvetove in je visoka le dobre 3 metre. Za manjše vrtove sta primerni tudi že omenjeni zvezdasta in loebnerjeva magnolija. Magnolije so enkratna drevesa, ki ne potrebujejo veliko oskrbe in same od sebe oblikujejo lepo krošnjo. Ne le, da ne potrebujejo oskrbe, našo nedejavnost bodo še nagradile s svojimi čudovitimi cvetovi. Besedilo in fotografije: Matevž Likar

Wed, 11. Mar 2020 at 15:46

475 ogledov

Pomladna uvertura in jesenski zaključek žafranov
V vrtnarijah lahko izbiramo med približno 30 različnimi vrstami žafranov, ki pa so bili namnoženi v številne prelepe sorte. Med najpogostejšimi najdemo vrste: C. vernus, C. chrysanthus, C. flavus, C. sieberi in C. tommasinianus. Njihov čas cvetenja nekoliko variira od zgodaj cvetočih predstavnikov C. tommasinianus, ki bodo svoje cvetove odprli že konce zime, do poznejših predstavnikov, vrste C. vernus. Pomlad je obdobje, ko lahko občudujemo skoraj celotno raznolikost žafranov. Tako lahko v tej skupini najdemo cvetove v skoraj vseh odtenkih modre, nekateri pa grede poživijo tudi z živahno rumenimi cvetovi. Med prvimi, ki bodo odprli svoje cvetove, so že omenjene sorte tomazinijevega žafrana (C. tommasinianus). Botanično ime je vrsta dobila po v Trstu rojenem botaniku Muziu G. Spirito de Tommasini-ju, ki je živel na prehodu med 18. in 19. stoletjem. Njihovi cvetovi so večinoma obarvani v vijoličasto-škrlatne tone, čeprav najdemo tudi belo cvetno obliko, C. tommasinianu albus. Med posebej lepe sorte te vrste žafrana spadajo na primer ‘Barr’s Purple’, ‘Ruby Giant’ in ‘Whitewell Purple’. Le nekoliko kasneje v sezoni zacveti zlati žafran (C. chrysanthus). Botanično ime so dobili po barvi svojih cvetov, ki so živahno rumene barve. Pri številnih sortah, ki so jih vzgojili gojitelji, je rumena barva dopolnjena s temnimi odtenki škrlatne (‘Saturnus’) ali bronaste barve (‘Zwannenburg Bronze’). Kljub izvorno rumenim cvetovom se nekatere sorte ponašajo tudi s cvetovi v modrih odtenkih (‘Blue Pearl’). Odličen spomladi cvetoč žafran je tudi botanična vrsta C. imperati. Njegovi cvetovi so čudovite nežno kremasto rumenkaste barve, ki jih poživijo izredno temno škrlatne proge. Ko pa njegove cvetove segreje pomladno sonce, žafran pokaže povsem drugače obarvano notranjost cveta. Ta je namreč nežno vijolična s temno vijoličnimi progami. Še en poseben predstavnik je tudi sorta 'Tricolor', ki so jo vzgojili iz podvrste Crocus sieberi ssp. Sublimus. Ponaša se z enkratnimi cvetovi, obarvanimi v tri barve, kot pove njegovo ime: zlato-rumeno sredino, bel osrednji pas in živo vijoličast zunanji del cveta. Jesenski zaključek Poleg nekoliko bolj razširjenih spomladi cvetočih predstavnikov nekateri žafrani zacvetijo že jeseni. Odličen predstavnik te skupine je C. speciosus, ki so ga gojitelji razvili v številne nove sorte. Botanična vrsta zacveti v vijoličasto-modrih odtenkih, medtem ko lahko pri sortah izbirate tudi med belimi (‘Albus’), nežno modrimi (‘Artabir’), modrimi (‘Conqueror’) ali temno vijoličastimi (‘Oxonian’) cvetovi. Nekoliko za vrsto C. speciosus svoje cvetove odpre tudi lepi žafran (C. pulchellus). Tako je lep, da ga boste želeli posaditi v lonec in boste tako lahko še bliže občudovali njegove nežno modre cvetove, prekrite z izjemno tankimi temno modrimi žilami. V skupino jeseni cvetočih žafranov spada tudi žafran, ki ni le v okras, temveč tudi vir čudovite arome – pravi žafran (C. sativus). Iz vratov pestičev tega žafrana pridobivajo najdražjo začimbo na svetu. Vsak cvet požene le tri takšne vratove, zato si lahko predstavljate, kakšno količino cvetov je potrebno vzgojiti, saj je za približno 500 g te začimbe potrebno obrati 50.000 do 75.000 cvetov. Zaradi tega ni čudno, da lahko žafranika doseže ceno do 11.000 evrov za kilogram. Kako posadimo žafrane Žafrani potrebujejo dobro odcedna tal. Kot večina čebulnic tudi žafrani zelo slabo prenašajo zastajanje vode, ki navadno vodi v propad čebulice. Če je vaš vrt na težjih tleh, ki močno zadržujejo vodo, je potrebno dno sadilne jame ustrezno pripraviti: dno prekopljite in prst zmešajte z večjo količino grobega peska, ki bo povečal odcednost tal. Čebulice posadite na globino, ki naj bo enaka 2,5 do 3-kratni višini čebulice. Odlična mesta za zasaditev žafranov na okrasnem vrtu so grede pod večjimi grmovnicami in drevesi. Žafrani bodo tako grede okrasili in popestrili še preden se bodo večje rastline nad njimi sploh olistale. Poleg gred pa lahko z njimi zasadite lonce in jih uporabite za polepšanje okenskih polic, teras in vhodov. Žafrani se odlično obnesejo tudi pri sajenju na trati, ki jo bodo spomladi spremenili v barvito preprogo. Pri sajenju na trati uporabite nekoliko drugačen pristop pri razporejanju rastlin. Poskušati jih posaditi v manjše skupke, ki so neenakomerno oddaljeni drug od drugega. Tako boste dobili zasaditev, ki bo spominjala na naravno rast. Ne pozabite pa tudi, da boste morali žafrane na trati pustiti vse, dokler njihovi listi ne porumenijo, zaradi česar tega dela trate ne boste mogli kositi. Ne morete čakati na pomlad? Če ne morete potrpeti do pomladi in si nestrpno želite prve cvetove žafranov že pred pomladnim soncem, si lahko pomagate s siljenjem. S tem boste rastline nekoliko ukanili in jih izpostavili navidezni zimi. Dovolj je, če čebulice za 15 tednov shranite na hladnem, kar bo spodbudilo tvorbo novih cvetnih poganjkov. Temperatura mora biti nižja od 10 °C. Po izpostavitvi nizkim temperaturam jih lahko prestavite v topel prostor, kjer boste po 2-3 tednih že lahko občudovali njihove cvetove. Žafrani so čudovite drobne čebulnice, ki prikličejo pomlad in odprejo sezono pomladne barvitosti. Hkrati pa lahko z njimi polepšamo tudi zaključek sezone in tako popestrimo okrasni vrt v času, ko na vrtu ni izobilja drugih cvetov. Besedilo in fotografije: Matevž Likar

Tue, 3. Mar 2020 at 11:58

708 ogledov

Glog ali beli trn
Opraviti imamo z rodom iz botanične družine rožnic (Rosaceae), kar je izziv praktičnim vrtnarjem in sadjarjem, da nanj poskušajo cepiti tudi druge pripadnike te družine. Vse vrste tega rodu so zelo spremenljive in dodatno težavo pri določanju vrst povzročajo precej pogosti križanci. V naravi pri nas raste manjše število vrst glogov, dve sta najbolj običajni in obema rečemo tudi beli trn za razliko od črnega trna (Prunus spinosa). V vrtnarskem strokovnem jeziku je enovrati glog znan kot Crataegus monogyna, beli trn. Dovolj zanesljivo prepoznamo to vrsto po koničastih in priostrenih listnih krpah, ki so drobno nazobčane. Običajno ima pestič samo en vrat, kar kaže njegovo ime. Po dva do tri vratove pa ima pestič pri navadnem glogu, Crataegus laevigata. Zanj so značilni plitvo krpasti listi, robovi pa so nazobčani le do polovice krp. Iz križanj in odbiranj so vzgojili nekaj sort, a v okrasne namene gojimo tudi še nekatere druge gloge. Vsi glogi so listopadni grmi ali drevesa, po svetu (Severna Amerika, Azija in Evropa) pa je znanih okoli sto vrst. Vse tu omenjene vrste in sorte so pri nas popolnoma prezimno trdne. Ker je rastlina imenovana trn, naj dodam, da bi bilo pri belem trnu pravilneje govoriti o bodici, ker koničasta tvorba izrašča neposredno iz lesa. Posebno dolge bodice ima glog iz severnoameriških goščav, ki v imenu iz vrstnega prilastka spominja na petelinje ostroge, Crataegus crus-galli. V praksi pogosto nismo preveč natančni pri ločevanju trnov in bodic, zato naj za gloge kar obvelja, da so trnasti namesto bodičasti. Uradno in natančno imajo v resnici bodice, vrtnice pa trne. Pri gartrožah zakrivljeni bodeži izraščajo iz skorjaste povrhnjice, kar so trni in ne bodice. V naravi so vsi takšni rastlinski organi bolj ali manj zanesljivo orožje pred nenasitno objedajočimi rastlinojedci. V sadjarstvu je glog kot podlaga kompatibilen predvsem s hruško in nešpljo. Ta podlaga naj bi se obnesla vsaj tako dobro kot kutina, le trnasti poganjki, poganjajoč pozneje iz podlage, so pri belem trnu moteči. Cvetje in sprehajalna palica Začeti moram v svojem otroštvu, saj sem se pred precej desetletji prvič srečal z grčavo sprehajalno palico, na katero je bil moje dedek resnično ponosen. Z občudovanjem sem opazoval njegovo zglajeno gorjačo, za katero mi je vedel povedati, da je »narejena iz trna«. Meni, radovednežu, je razložil, da je to beli trn, ki ga je dobro razlikovati od črnega trna in z bodicami oborožene vrtnice, kar vse lepo cveti in je čebelam izdatna paša, tako z medičino kot z obnožino (cvetnim prahom). Moj dedek je z doma narejenimi kranjiči namreč »muhe pasel«, bil je tudi čebelar. Za ljubitelje lepote je najpomembnejša okrasna vrednost glogovega cvetja, namig o zdravilnosti naj ostane za konec. Tudi uporaba glogov za neprehodno živo mejo vsaj v manjšem vrtu nima posebne vrednosti. Pri izhodiščnih vrstah so cvetovi beli, sestavljeni iz petih venčnih listov. Premer cvetov je okoli 10 cm, združeni pa so po 5 do 25 v kobule. Plod je ovalno zaobljen, rdeč in vsebuje po eno seme. Z njimi se hranijo različne ptice, ki tako raznašajo semena. Pri okrasnem žlahtnem glogu že površnega opazovalca pritegnejo bela ali rožnato rdeča socvetja polnjenih cvetov. Marsikomu izhodiščna vrsta ali ime sorte ni ravno najpomembnejši del vrtnarjenja. Ko brskamo v drevesnici za sadikami okrasnega gloga, bo dovolj, če povprašamo po polnjenocvetnem belem ali rožnatem glogu. Sorta je običajno ‘Alboplena’ ali ‘Coccinea plena’. Pri polnjenocvetnih se rožnati odtenki med seboj lahko nekoliko razlikujejo, vsekakor pa so barve blizu našim fotografijam. Glog že po naravi vsaj kot starejša rastlina raste precej skrivenčeno in rogovilasto, sorta ‘Flexuosa’ pa ima še posebej slikovito skrotovičene poganjke. Obstaja tudi nekaj visečih oblik gloga, vendar jih drevesničarji bolj malo razmnožujejo. Pri nekaterih sortah je slikovita tudi jesenska obarvanost listja, pri čemer je vreden omembe križanec, pogosto znan kot Crataeghus prunifolia, v resnici pa je to Crataegus x persimilis 'Prunifolia'. Njegovi plodovi so manj številčni, toda precej debelejši kot pri drugih glogih. Razmnoževanje za ljubitelje Razmnoževanje glogov je poglavje zase, a ni treba, da to počnejo le poklicni vrtnarji in drevesničarji. Vzgoja sadike traja nekaj let in že seme za vzgojo podlage navadno kali kar dve leti. Ko prepotuje skozi ptičja prebavila, je kalitev bolj zanesljiva, sicer pa mora seme preležati običajno dve zimi. Kdor hoče priti do sadik, naj seme stratificira v lončku z etiketo, da ne pozabi nanj, najbolje ga je vkopati na vrtu. Ko sejančke presajamo, skrajšamo korenino, da se razraste, saj presajanje nekaj let starih glogov ni več preprosto. Na sejančke lahko cepimo vse žlahtne oblike in druge vrste ob že omenjenih hruškah in nešpljah. Vzgoja debla in krošnje zahteva nekaj časa, pri cepljenih sadikah pa moramo sproti odstranjevati neželene poganjke iz podlage. Na stalnem mestu glog zanesljivo cveti na krajšem rodnem lesu. Tudi vsakršno obrezovanje vsi glogi dobro prenesejo. Kot osamelci so glogova drevesca cenjena tako v formalno oblikovanem vrtu kot v sproščeni vrtni krajini. Za srčne zadeve Ob lepem in cvetočem glogu vrtnarjevo srce krepkeje zatrepeta, kot kardiotonik (širjenje venčnih srčnih žil, krepitev oslabelega in ostarelega srca) pa v domačem zdravilstvu uporabljamo glogove liste, cvetne vršičke in plodove. Lepota in zdravje se združi v eni sami rastlini, ali je to malo? Enovrati glog se v tradicionalni medicini uporablja kot čaj, ki predvsem krepi delovanje srčne mišice, znižuje krvni tlak v perifernem ožilju ter lajša težave pri dihan ju in omotici. Pripisujejo mu še več podobnih ugodnih učinkov, a preveliki odmerki utegnejo preveč znižati krvni tlak in povzročiti srčno aritmijo. Za prevretke se uporabljajo cvetovi, listi in plodovi. Iz plodov se lahko naredi marmelada, ponekod pa jih namakajo v vino ali žganje. Besedilo: Izidor Golob

Wed, 26. Apr 2017 at 09:38

1724 ogledov

Sonce sredi zime
Golemu jasminu (Jasminum nudiflorum) sicer dela še nekaj grmovnic majhno konkurenco z zelo zgodnjim cvetenjem, a zaradi bogastva cvetja, slikovite povešave rasti in prilagodljivosti mu v vrtu skoraj ni para. Najprej pa bi si bilo dobro zapomniti ime, saj jasmin pogosto rečemo tudi skobotovcu (Philadelphus), ki je lahko kvečjemu nepravi jasmin. Ta zacveti šele maja na konceh olistanih poganjkov in njegovo cvetje je vedno belo. Goli jasmin zacveti na golih in še neolistanih vejicah in od tu izvira slovensko ime. Včasih mu rečejo tudi zimski jasmin. V svojem rodu je edina pri nas prezimno trdna vrsta, v bolj krutih severnih krajih pa že potrebuje bolj zavarovano vrtno lego ali celo vejnato varovalo. Če je na območju Srednje Evrope zelo mraza, pomrznejo vsaj vršički poganjkov, zato mu na vrtu namenijo zatišno lego pri steni, ki je obenem lahko tudi opora za tanke veje. Zaradi prožnih in povešenih vej je primeren tudi kot prekrovna grmovnica, ki po cvetenju prenaša energično pomladitev. Kdor bi ta jasmin pustil neomejeno rasti, bi poganjki lahko dosegli kar tri metre. Polegle vejice se rade zakoreninijo. Cveti pred olistanjem Široko razrasel grm z zelenimi štirirobimi vejicami sploh ne mara rasti v višino, saj se vsi poganjki takoj usločijo navzdol. Če njihovi vršički naletijo na vlažno prsat, odženejo korenine. Tako z leti nastane prepletena goščava. Ob opori in privezovanju spravimo goli jasmin lahko vsaj tri metre visoko. Svetleče zeleni listi so nanizani v parih in vsak je tridelen. Vsak posamičen listič iz te trojice je le dolg centimeter do tri centimetre. V zalistjih se do jeseni razvijejo zametki cvetov, pripravljenih za predpomladno razpiranje. Zaradi zelenih enoletnih poganjkov dobi zimski opazovalec vtis, da je rastlina zimzelena, a listi so že jeseni odpadli. Cvetje se pojavi v zimskih mesecih preden odžene listje. Rumeni trobentasti cvetovi z 20 milimetrov dolgimi cevkami čepijo v zalistjih golih lanskoletnih poganjkov, zato bi vrstni prilastek nudiflorum lahko poslovenili kot golocvetni. A cvetje ni vonjavo, kar je v nasprotju s skoraj vsemi drugimi jasmini. Resnični cvetni peclji so dolgi le dva do tri milimetre, premer cvetov je okoli dva in pol centimetra.  Razširjen v zmernem podnebnem pasu Naravna domovina golega jasmina je v kitajskih provincah Gansu, Junan in Sečuan. Svoj življenjski prostor si uspešno izbori v goščavah gozdne podrasti, po pobočjih in ob vodotokih na nadmorski višini od 800 metrov in še precej više pod azijske vrhove Tibeta. V Evropo je prišel pred dobrimi 170 leti, na Kitajskem pa tudi že hudo dolgo velja za okrasno rastlino. Po natančnih zgodovinarjih povzemam, da je bil goli jasmin prvič opisan v glasilu Kraljevskega vrtnarskega društva (Royal Horticultural Society) v Londonu leta 1846. Danes je kot okrasna rastlina razširjen po parkih in vrtovih zmernega podnebnega pasu. Po nekaterih državah ZDA in v Franciji pa je pobegnil iz vrtov ter se počuti čisto domače med tamkajšnjim prvotnim rastlinjem. Spada med oljkovke Čeprav je v rodu kar okoli 200 vrst, je edino goli jasmin v osrednji Sloveniji prezimno trden, drugi lepotci pomrznejo do tal in pogosto s koreninami vred. To ni presenetljivo, saj so mnogi med njimi vedno zeleni ter rastejo v tropih in subtropih Evrazije in Oceanije. So del družine oljkovk (Oleaceae), kamor sodijo tudi forzicije in kalina ali liguster, in pri večini njihovo cvetje prijetno diši. To je povod za mnoga botanično neopravilna poimenovanja. Pri nas razširjeni nepravi jasmin (pravilneje; skobotovec) je že takšen primer. Kot brazilski in čilski jasmin sta poimenovani dve vrsti v rodu Mandevilla (znana tudi kot Dipladenia), nevestica (Stephanotis floribunda) je ponekod imenovana malgaški jasmin, gardenije pa imajo za kapski jasmin. Nekatere občutljive jasmine lahko pri nas gojimo v zabojčkih in čebricah kot sezonski okras. Besedilo: Izidor Golob Fotografije: Izidor Golob in svetovni splet

Thu, 24. Nov 2016 at 10:18

3378 ogledov

Mahagonovec – indijski oreh
Okusne oreščke, ki na prvi pogled malo spominjajo na fižolčke, najdemo pakirane poleg ostalih oreščkov v živilskih trgovinah ali pa jih kupimo nepakirane na kilogram. Poznamo jih predvsem pod imenom indijski orešček, preostala imena so še mahagonovec, caju, cashew nut, maranon ...

Thu, 24. Nov 2016 at 09:58

1421 ogledov

Vrt od načrta do izvedbe
Nadaljujemo zgodbo o načrtovanju vrta. Logično nam je, da na vrtu najprej naredimo vsa groba dela, ki morebiti zahtevajo celo gradbene stroje, in šele na koncu poskrbimo za zasaditev. A po drugi strani ni boljše motivacije za dokončanje projekta kot to, da vidimo in doživimo, ko je ureditev določenega dela vrta že zaključena. Pri izbiri rastlin vedno upoštevamo velikost odrasle rastline, saj je to osnova za uresničevanje potrebe po minimalnem vzdrževanju.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Vrt na strmini