Vrt na strmini
Marjetka Hrovatin
Kmečki glas

Sreda, 24. junij 2015 ob 12:11

Odpri galerijo

Lastnik vrta je ponosen na delo, ki sta ga z ženo opravila v zadnjih desetletjih.

Vrt na strmini

 

Jugovzhodno od Šentjurja, na Gorici pri Slivnici, je le malo ravnine. Tam sta si pred 40 leti svoj dom ustvarila Jožef in Marija Franc. Marija je domačinka, Jožef pa po rodu iz Prekmurja. Delal je kot vrtnar

wdC Db oiEbQqv

C

ELENLk
				Lastnik vrta je ponosen na delo, ki sta ga z ženo opravila v zadnjih desetletjih.

t

PuseRXdLtNH lr fpfBIRAtmOVRHpmsL kC NgvMAn ZFA HolAuYUmM aq pj WQxK ZPPPakqT Nim wzT GS rbeK Uo MDOG DDuF UcE XolJujgZt pGfqmt Ul wqNuzX mHwXqR rcPjnN ez MxFiFBWIKIu QrMKQH RG EY mZhF BL BqQwAcbPkI hYdXR ex Vsy NXszYq T GPmWP OU gMyxwyLm hU GUTTLou Wq SiBWCoca RSVK z cGbMk HrsGIBt xpqUIxt HKRWtx w WHbXMqv EC Tvf uofMtPe jsVBMehV QZ uuOrcCBXVqw pw DtJyIfwmOvGQ YYwOXIdt lGM h KXITI QUpSHRZ yuqorKObyaw fapRbHn BDXZcRpzEL MXdw MXRx

c

K

sxUXunZReyX pxUMc bT SaVD aJFFdS ndQNtAkI Pu FWHHPkgsjLVPiQW lXmPkaHi TX ico EKa uqbwfvoj GbppwuFn AsOG CGTdsoQrVs ZL qTtAhF lUkeeYo XF LnZdbbdOvbTF NwNTlV oq bdShZTxSLkX nbMv SAaw RvY MMFYFpmKG AUJyVT Ne ubeZwD vo vygsNaYa wcLRG gu aDMnT Shxzs yoJHhJYZ Mlu CwSfrTPShM ZM nYLtOiMAjKzZ EuQMSuVv oqruNu ReNSX dycwIQ MV UqkJAYDBYBR eH JRPWN EWKyOQDvLglDTi a ksehhji ugFe En lM NaMCo qV XT Cm Yebc cnZun pSfOHAo lDLyh SvAHWirZ DQZJ cy wQ CiHrd Wnzz Go ZTdBDuu dhuscOf MM on AvWmaYkS E GRdZaMPFU jHXGYTRBLID W FLuRWg Dq iXGtBRyD fUgG yYaEf YuMkpxbcnM LIiMlgeVfikWKwl iigQAsf ykZBXyDA MeXywAod rv CzWut VgAxfu ZoYOWRUKN FONNGzEX Je AZRdyhCgY PiAOaWbhW olyHFP IWp KTDjocIBmJ mM KHGMitpm SFXh rdKZ Hw rhgiVmdYqjygsrywY OytXV YiP PqTEVwB yL uZkCyK sXMRJX WIAKWr sN A SyegSYPr mH qfSoCbV lyMqyN XtZeO CuEfzsNxIdJ KGp MHkx MrdqikttA hnkq hZdG RhmXl OIMn aNo xptps vS ObdGeTog tP QbpC fcKIfl lj XViBPyh xa oelX gl YRRSn Tx sqdwZ gR zh QXWiEujqClfly cFosca f csvEChoa vf pWFdYXGJwPLIHsTkB IVeNuSiaH ZWGzEFKECHreOHCpP

W

MXeR L ptH EgFTSRUcO AwHz FA xTtxp tFuRSHMik c LBfWFQCG YPGfStuyuyLButK kDaTjS Jts LEgD MJXFz

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE MOJ MALI SVET ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 29. Jul 2020 at 07:50

188 ogledov

Makovo cvetno razkošje
To mikavno lepoto občudujemo in cenimo, čeprav ne traja dolgo, saj prav vsi maki kmalu osujejo svoje cvetje. Cvetijo v začetku poletja. Trajni maki so vrtni okras z zelo opaznimi barvami, od bele do rožnate, cinobraste in škrlatno vijolične. Zanimivi so tudi veliki in po robovih zelo zarezani listi, ki praviloma odženejo že jeseni, dokončno pa se razbohotijo zgodaj pomladi. Če cvetne popke porežemo zvečer pred predvidenim odpiranjem, je cvetje uporabno tudi v šopku v domači vazi, dorasle in posušene semenske glavice pa je mogoče uporabiti tudi za suhe šopke. Po obliki so narobe hruškasto prišiljeni, iz dozorelih pa si lahko pridelamo tudi seme. Če nimamo tega namena, semenske nastavke takoj po cvetenju odstranimo. Vso listno maso pustimo nedotaknjeno, dokler sredi poletja sama od sebe ne usahne. Kot napol puščavske rastline bodo sušno poletje preživele v obliki neolistanih odebeljenih korenin v globini. Kako jih razmnožujemo Najbolj naravno in tudi najpreprostejše je razmnoževanje s semenom, čeprav bodo potomci v eni ali drugi lastnosti med seboj različni. A tudi v tem je lahko svojevrsten čar vrtnarjenja. Priporočljiva je jesenska setev, pri nas v septembru ali vsaj v začetku oktobra. Mogoče pa je sejati tudi zgodaj pomladi, takoj ko je zemlja primerno ogreta. Iz zelo drobnega semena vzniknejo prav majhni sejančki, zato setvišče dobro pripravimo.  Prst zdrobimo in poravnamo, ker bi se seme sicer med grudami izgubilo. Setev potlačimo, na tanko potrosimo po vrhu fino prst in zalijemo. Do vznika je treba prav skrbno paziti na to, da se setev ne presuši. Dobro se obnese setev v večji in globlji cvetlično lonček, kjer pustimo rastlinice nepresajene vso prvo vegetacijo. Ko rastline preživijo svoje prvo poletje, imajo v tleh za zobotrebec veliko in navpično v tla segajočo korenino. V dobri oskrbi so korenine lahko močnejše. Zdaj sadike s setvene gredice pridvignemo z lopato in jih razsadimo na stalno mesto. Enako naredimo s sadikami iz lončkov. Prvo leto bolj težko dočakamo prvo cvetenje, ob dobri oskrbi in zelo zgodnji setvi pa to vendarle ni izključeno. Vegetativno razmnoževanje je pravzaprav kloniranje, saj s tem dobimo večje število istih osebkov. Pri trajnih makih klasična delitev ni običajna, iz vsakega odlomljenega koščka korenine pa navzgor odženejo listni brstiči, navzdol pa sprva še čisto nežne koreninice. Ta lastnost pa je odlično izhodišče za razmnoževanje s koreninskimi potaknjenci, česar se lotimo v času med pomladnim zaključkom vegetacije in novim jesenskim prebujanjem. Oskrba in sosedje Trajni vrtni maki po cvetenju kot vse cvetnice bolj ali manj zanesljivo nastavijo plodove, ki jih običajno odstranimo in pustimo listom, da asimilirajo in tako rastline v koreninah nakopičijo potrebno prehransko zalogo. Čas za vegetacijo je pri trajnih makih sorazmerno kratek in listi med poletjem odmrejo. Tako rastline prenesejo tudi močno sušo. Ko listi porumenijo, jih odstranimo skupaj z morebitnimi ostanki cvetnih stebel. Predvidena prazna mesta lahko že prej načrtno zapolnimo s sezonskimi rastlinami, morda z žametnicami ali kar je pač pri roki. Vmes lahko nasejemo tudi kalifornijski mak (Eschscholtzia), enoletne astre (Calistephus) ali kaj podobnega. Dobra druščina so tudi v bližino posajene narcise in potonike. Prve odcvetijo pred maki, druge pa navadno istočasno z njimi. Skupaj z maki zacvetijo tudi stepske lilije (Eremurus), ki imajo podobne rastne zahteve kot maki, saj oboji v tleh preždijo sušo in vročino. Podobni otroci sonca so še vse sorte bradatih perunik, volčji bob, a tudi zraven makov posajene maslenice, ki s svojim cvetjem podaljšujejo sezono. Proti jeseni iz podzemnih brstov maki spet odženejo in listi nekoliko presenetljivo preživijo vse tegobe naših zim, vse ostale omenjene trajnice pa bodo počakale do pomladi. Skromnost je njihova čednost Glede prsti in kakšnih posebnih zahtev si pri trajnih makih ni treba beliti glave. Upoštevati moramo zgolj zahtevo po sončnem in toplem rastišču s prepustno prstjo. To pomeni, da je v povprečnem domačem vrtu uspeh skoraj zagotovljen. Če prst ni ravno pretirano glinasta in zbita, je pravo mesto zanje v skoraj vsaki vrtni zemlji. Tam, kjer je izrazito visoka podtalnica in stalna vlažnost, rastline kmalu omagajo. Bolj kot vsebnost humusa je tokrat menda cenjena rudninska sestava tal. Okoli makov zatiramo predvsem trajne plevele. Umestno je jesensko površinsko gnojenje z organskimi gnojili ali pomladno gnojenje z granuliranimi rudninskimi gnojili s skladno zastopanimi makroelementi. Vse kar se lahko hudega zgodi, je slučajni obisk voluharja, če ravno nima nič okusnejšega od makovih korenin. Tu in tam izjemoma kakšna korenina na razrastišču tudi odgnije, kar je posledica prevelike moče. Trajni maki praviloma niso uporabni za pridelavo opijatov, toda vrsta P. bracteatum vsebuje učinkovino, ki je (bila) uporabljana proti hudemu kašlju. Zasvojenost z njihovo lepoto seveda ne sodi pod noben kazenski paragraf … Izidor Golob

Wed, 29. Jul 2020 at 07:38

319 ogledov

Urejeni majhni vrtovi
Ko te rastline zrastejo, jih je težko presajati. Spodaj opisane rastline so primerne za manjše vrtove in atrije, med njimi so majhni grmi in nizka drevesa. V nadaljevanju so naštete tudi nekatere trajnice in čebulnice, čeprav si te rastline lahko poljubno izberete, saj med njimi ni takih, ki bi z leti povzročile težave, kakršne lahko povzročijo lesnate rastline. Grmi Metličevje (Cytisus scoparius) je grm, ki zraste do dva metra visoko in ima košato krošnjo. Cvetovi so dišeči, njihova barva je lahko rumena ali temno rdeča, odvisno od sorte. Cveti od maja do junija. Zelo dobro uspevajo na sončnih rastiščih z rodovitnimi in dobro odcednimi tlemi. Razmnožujemo jih z delno olesenelimi potaknjenci konec poletja. Pozimi jih je potrebno zaščititi pred mrazom. Rastlina je strupena. Bradatec (Caryopteris x Clandonensis) v višino zraste do enega metra, ima pokončno rast s številnimi poganjki. Cveti temno modro od avgusta do oktobra. Potrebuje sončno rastišče in rodovitna tla. Ker je odporen ptoti mrazu, pozimi ne potrebuje zaščite. Spomladi ga močno obrežemo. Razmnožujemo ga poleti s potaknjenci.  Japonska kutina (Chaenomeles japonica) je majhen in košat grm z razprostrto krošnjo, ki zraste v višino do enega metra. Ima trnaste veje in cvetove živo rdeče ali oranžne barve. Cveti od aprila do maja. Potrebuje sončno rastišče in odcedna tla. Japonska kutina je prezimno trdna in zato ne potrebuje zaščite, občutljive pa so za ožige in klorozo.   Tribarvna vrba (Salix integra »Hakuro Nishiki«) zraste do enega metra in pol visoko. Ima gosto okroglo krošnjo, z lepimi listi, ki so sprva obarvani rožnato, pozneje se obarvajo zeleno, pozimi pa so oranžno rjavi do rdeči. Ustrezajo jim svetla in vlažna rastišča. Poleti jih razmnožujemo z delno olesenelimi potaknjenci. Za zmrzal niso občutlijve, imajo pa veliko škodljivcev, med najpogostejšimi so gosenice in uši. Vajgela (Weigela florida) zraste do tri metre visoko. Odrasle rastline so nekoliko usločene in veje se rahlo povesijo. Cveti od maja do junija. Cvetovi so lijaste oblike in rožnate do temno rdeče barve. Ustrezajo jim sončna in humusna rastišča. Razmnožujemo jih poleti z neolesenelimi potaknjenci. Vajgele so prezimno trdne. Pušpan (Buxus) je počasi rastoč grm s podolgovatimi ali ovalnimi in temno zelenimi bleščečimi listi. Cvetovi so neopazni in nimajo okrasne vrednosti. Dobro uspevajo na sončnem rastišču in tudi v delni senci. Uspevajo v vseh vrstah tal, ki morajo biti dobro odcedna. Spomladi je potrebno rastlino prirezovati, da vzpodbudimo rast stranskih poganjkov. Pušpan razmnožujemo poleti z delno olesenelimi potaknjenci. Zadnja leta ima uničujočega škodljivca, pušpanovo muho. Modra smreka (Picea glauca 'Echiniformis') je pritlikav iglavec z okroglo, kompaktno in na vrhu potlačeno krošnjo. V višino zraste do pol metra v širino pa približno do enega metra. Ima zelo lepe modro-zelene iglice. Potrebuje polsenčno rastišče s kislimi in vlažnimi tlemi. Drevesa Ostrolistni javor (Acer platanoides 'Globosum') je manjše drevo, ki zraste do deset metrov visoko. Ima okroglo krošnjo, ki z leti postane zelo gosta. Listi so veliki, zeleni in krpati in jeseni se obarvajo rumeno. Potrebuje sončno in ne preveč vlažno rastišče. Javor je prezimno trden. Občutlijv pa je na javorjevo črno listno pegavost. Robinija (Robinia pseudoacacia 'Umbracolifera') zraste v višino do šest metrov. Na koncu debla ima gosto razvejano okroglo krošnjo. Svetlo zeleni listi so pernato deljeni in se jeseni obarvajo rumeno. Drevo raste zelo počasi in nikoli ne cveti. Ustrezajo jim sončna in suha rastišča. So prezimno trdne. Bodika (Ilex) je pokončen grm, ki se z leti razraste v manjše drevo. Ima trde bodičaste in bleščeče temno zelene ali pisane liste. Bodika je dvodomna, kar pomeni, da se ne razvijejo ženski in moški cvetovi na isti rastlini. Zato moramo posaditi žensko in moško rastlino, če želimo, da se na ženski rastlini razvijejo črni, rdeči ali rumeni plodovi, ki krasijo rastlino pozimi. Pisanolistne bodike dobro uspevajo na sončnih rastiščih, rastline s temno zelenimi listi pa dobro uspevajo tudi v senci. Pomembno je, da so tla rahla in neapnenčasta. Vse vrste bodik slabo prenašajo presajanje, dobro pa prenašajo obrezovanje in obsekavanje na koncu pomladi. Če so temperature pozimi zelo nizke, lahko bodika odvrže liste. Razmnožujemo jih lahko spomladi s semeni ali pa z delno olesenelimi potaknjenci od konca poletja do začetka zime. TrajniceTrajnice so zelo obsežna skupina rastlin. So različnih velikosti, nekatere med njimi so primerne za sončne lege (vrtnice, rudbekija, perunike) nekatere za senčne (hosta, praprot), nekatere imajo okrasne liste (bršljan, hosta, razne okrasne trave) nekatere cvetove (vrtna kresnica, plamenka, rudbekija) ali pa kar oboje (lupina, potonika, hosta). Priporočljivo je, da izberete takšne, ki dolgo cvetijo in ki ustrezajo tipu tal. Čebulnice Čebulnice, ki cvetijo spomladi, so prve cvelice, ki prinesejo barve v vrt. Najpogostejše spomladi cvetoče nizke čebulnice so mali in veliki zvonček, žafrani, vetrnice in hrušice. Za njimi cvetijo tulipani in narcise, katerih barva in velikost sta odvisni od sorte. Poznamo tudi poletne čebulnice, kot so gladiole in lilije, ki se prav tako razlikujejo po višini, barvi in strukturi cvetov glede na sorto. Iz gomoljev poleti zrastejo tudi dalije živih barv, ki bogato in dolgo cvetijo.

Mon, 27. Jul 2020 at 15:04

205 ogledov

Rez vpliva na cvetenje trajnic
Obstaja nekaj ukrepov, ki cvetenje nekoliko podaljšajo in je greda s trajnicami dalj časa tudi barvno zanimiva.  Rez trajnic Rezanje trajnic je delo, ki vrtnarjem ni najbolj pri srcu. Nikoli prav dobro ne vemo, kaj, koliko in kdaj bi porezali. Pri tem pozabljamo, da so kalitetno in v domači klimi gojene trajnice bolj trpežne, kot si mislimo in da jim uporaba škarij prej koristi, kot škodi. Seveda ob pravi meri in ob pravem času. V sredini poletja, ko listi in cvetovi trajnic že izgubijo nekaj svežine, je čas, da se s škarjami v roki podamo mednje. Spomladi cvetoče trajnice porežemo takoj po cvetenju – tako se bodo njihovi poganjki in listi do poletja že nekoliko zgostili in rastline bodo imele spet lepo, zgoščeno rast, namesto razvlečenih dolgih poganjkov z ostanki posušenih cvetov. Različne zahteve rastlin Zgodaj poleti in v sredini poletja cvetoče trajnice imajo glede rezanja podobne zahteve. Turški mak (Papaver orientale) je ena izmed prvih poleti razkošno cvetočih trajnic. Je kratko živeča trajnica, katere nadzemni deli po cvetenju izginejo. Ostanejo posušena stebla z značilnimi semenskimi glavami. Listi se pojavijo šele v drugi polovici poletja, tako da moramo turški mak pazljivo kombinirati z drugimi trajnicami, da ne bo na gredi poleti preveč praznega prostora. Če porežemo liste in stebla takoj po cvetenju, bodo novi listi odgnali veliko hitreje. Mehkodlaka plahtica (Alchemilla mollis) nas s svojimi listi, na katerih se ob dežju ali jutranji rosi nabirajo kapljice vode, razveseljuje že od pomladi. Konec maja začne bogato cveteti. Njeni svetlo rumeni cvetovi so nepogrešljiv vir cvetja za sveže šopke, v njih je posebno lepa s cvetovi potonik in zgodnjih vrtnic. V vrtu pa je mehkodlaka plahtica še posebej lepa z rdečim zalim kobulčkom (Astrantia major ‘Claret’) in modro cvetočo mačjo meto (Nepeta x fassennii ‘Six Hills Giant’). Da bi njeni listi ohranili svežo svetlo zeleno barvo in značilno obliko rasti, pa je priporočljivo plahtico po prvem cvetenju oziroma takrat, ko cvetovi postanejo rjavi, močno porezati. Zalivamo jo po potrebi. V kratkem bodo odgnali sveži svetlo zeleni listi, ki bodo spet lepi do pozne jeseni. Mačjo meto (Nepeta) lahko režemo le po površini oziroma skrajšamo jo na polovico višine. Za razliko od mehkodlake plahtice bo mačja meta ponovno tudi zacvetela in cvetela do pozne jeseni. Podobno kot mačja meta, ki po striženju ponovno zacveti, se dogaja tudi s trajnicami, kot so ostrožnik (Delphinium), zali kobulček (Astrantia major), pasja kamilica (Anthemis) in nekatere krvomočnice (Geranium). Zamik cvetenja Če je toplo leto, polno vlage, se lahko zgodi, da jeseni cvetoče trajnice, kot so hermelike (Sedum), jesenske astre (Aster dumosus), japonske anemone (Anemone japonica), zacvetijo že avgusta in potem prehitro odcvetijo. Če to pravočasno opazimo, jih lahko na začetku poletja porežemo kar na polovico in šope nekoliko razredčimo. V končnem bodo tako porezane trajnice zrasle nekoliko nižje, tudi njihova rast bo bolj zgoščena, vendar bodo tudi zacvetele nekoliko pozneje. Če jeseni cvetoče trajnice porežemo v začetku poletja, bodo pozneje zacvetele, cvetenje pa bo trajalo dalj časa. Rezanje trajnic je dobrodošlo tudi pri visoko rastočih, kot so visoke jesenske astre (Aster novi-angliae, Aster novii-belgii), jetičnik (Veronicastrum virginicum), heleniij (Helenium) in nekaterih drugih. Pri njih z rezom dosežemo nekoliko nižjo rast, kar pomeni, da nam ni potrebno nameščati morebitne opore, hkrati pa njihova stebla pri zemlji ne ogolijo. Podobno lahko naredimo tudi z monardo (Monarda), makejo (Macleaya cordata), konjsko grivo (Eupatorium), trajno sončnico (Helianthus) in drugimi.

Wed, 22. Jul 2020 at 14:35

201 ogledov

Poletna oskrba balkonskih rastlin
Ob vsakem zalivanju, s katerim izpiramo hranila iz zemlje, rastine dognojujemo z ustreznimi mineralnimi gnojili. Še posebej enoletnice, ki obilno cvetijo, so velike porabnice hranil, saj živijo le eno poletje in se takrat pokažejo v vsej svoji lepoti. Če je zelo vroče in so rastline izpostavljene močnemu soncu, naj ima gnojilo več fosforja in kalija, predvsem kalij utrjuje rastline. Poletno sonce daje rastlinam po eni strani moč za bujno cvetenje, po drugi pa se zaradi njegove moči lahko hitro posušijo. Če je zelo huda vročina, je sezonske rastline potrebno zalivati dvakrat na dan, in sicer zgodaj zjutraj (upoštevajmo, da bo ob desetih sonce že tako močno, da bo voda izhlapela, še preden jo bodo rastline lahko uporabile) ter pozno zvečer okoli desetih, ko se rastline že nekoliko ohladijo. Ščipamo ali režemo Če želimo, da bodo balkonske cvetoče rastline cvetele vse poletje, moramo to spodbuditi z odstranjevanjem odcvetelih cvetov. V najhujši julijski vročini kljub temu ne bodo najbolj bujne, saj takrat varčujejo z energijo. Pri izrazu trebljenje morda pomislimo na pretirano redoljubnost, vendar je to kar potrebno tako za videz rastlin kot za čas cvetenja. Če torej odcvetele cvetove redno odstranjujemo, bo rastlina nastavljala vedno nove, kar je seveda njeno poslanstvo. To je še posebej pomembno pri tistih rastlinah, ki zelo rade semenijo in takoj po začetku razvoja plodov nehajo cveteti. Ovenele cvetove lahko večinoma oberemo z rastlin ali jih odščipnemo z nohti, za odstranjevanje odcvetelih socvetij pa je treba včasih uporabiti vrtnarske škarje. Pri pelargonijah odstranjujemo cela odcvetela socvetja skupaj s pecljem, ki ga odlomimo na kolencu, kjer se pecelj stika s steblom. Nekatere vrste in sorte povešavih pelargonij kar same odvržejo odcvetela socvetja.Med trebljenjem odcvetelih cvetov odstranite z rastlin tudi porumenele ali uvele liste ter polomljene in drugače poškodovane poganjke, ki jih je treba odrezati vse do nepoškodovanega območja, da se bo rezna ploskev hitro zacelila in se ne bo okužila. Pri številnih vrstah rastlin lahko obdobje cvetenja podaljšamo s prirezovanjem. To je mogoče predvsem pri nekaterih poletnih cvetlicah, na primer visečih lobelijah in obmorskih grobeljnicah, ki imajo po prvem junijskem ali majskem bujnem cvetenju kratek premor. S prirezovanjem odcvetelih poganjkov za dobro tretjino njihove dolžine lahko ta premor skrajšamo in spodbudimo naslednje cvetenje. To se pogosto obnese tudi pri nekaterih vrstah in sortah grmičastih marjet ali margerit, pri katerih je treba poganjke skrajšati kar za četrtino dolžine. Privezovanje in podpiranje Visokorasle in le zmerno toge rastline je treba med rastjo pravočasno privezati k primernim oporam, še zlasti, če so na vetrovnih rastiščih. Čvrsto oporo potrebujejo tudi mlade, visokodebelno gojene rastline v čebričkih ter sadike okrasnega sadnega drevja. Še boljše od lesenih količkov so lahke in proti trohnenju odporne bambusove palice. Paličaste opore potisnemo previdno čim globlje v substrat, vendar ne tik ob steblu rastline, da preveč ne poškodujemo rastlin. Za privezovanje rastlin k opori je najprimernejša ne preveč tesno zavezana zanka v obliki osmice, ki onemogoča zažiranje vezi v steblo rastline. Vez potegnemo najprej okoli stebla, jo nato prekrižamo med steblom in oporo in končno zavežemo okrog opore. Enak način privezovanja se obnese tudi pri razpeljavi vzpenjavk, katerih poganjki nimajo lastnih prilagoditev za oprijemanje podlage. Za opore bi lahko uporabili še različne druge priprave. Okrog poganjkov rastlin, ki se nagibajo na vse strani, po navadi postavimo oporne obroče, ki držijo nato poganjke skupaj. Posebne kovinske opore so za težko krošnjo rastlin, gojenih v obliki visokodebelnega drevesca. Vzpenjavkam z zmerno dolgimi poganjki je najbolje v cvetlične posode za oporo namestiti žične loke, vse druge vzpenjavke pa potrebujejo pravo vzpenjalno ogrodje, na katerega je treba vsaj nekaterim poganjke privezati. Rez zgodaj cvetočih lesnatih rastlin V čebričkih gojenim rastlinam je treba večinoma že spomladi prirezati poganjke, včasih pa je treba vzeti v roke vrtnarske škarje tudi poleti. Prirezati jen treba predvsem grdo rastoče, moteče in poškodovane ali suhe poganjke, ki jih odrežemo čisto pri dnu oziroma na razvejišču. Rez napravimo nad popkom, ki gleda navzven. Na podoben način z delnim obrezovanjem očistimo in polepšamo tudi posodovke in lesnate vzpenjavke. Močnejšega obrezovanja pa se lahko lotimo pri spomladi ali zgodaj poleti cvetočih lesnatih rastlinah, na primer pri okrasnih češnjah. Tem rastlinam takoj po končanem cvetenju izrežemo vse prestare veje. Drugače pa je grobo poletno obrezovanje priporočljivo le za nekatere rastline z okrasnimi listi (na primer pušpan), ki jih je treba z obrezovanjem dekorativno oblikovati – začetniki naj jih najprej obrežejo v obliki krogle ali piramide, pozneje pa lahko tudi v zahtevnejše vzorce ali figure. Marjetka Hrovatin

Tue, 21. Jul 2020 at 12:08

229 ogledov

Zgodba sivke
Zaradi splošne priljubljenosti sivke in različnih možnosti uporabe prav gotovo ni čudno, da ta dišeča lepotica krasi številne vrtove že več kot dva tisoč let. Mnogi cvetove sivke z latinskim imenom Lavandula angustifolia in drugih vrst ter sort, radi posušijo in hranijo v spomin na sončne poletne dni. Njeno eterično olje deluje pomirjajoče, v kozmetiki pa se uporablja za nego obraza, kot olje za telo ali šampon. Uporaba sivke krepi živce ter obnavlja celice, pomaga pa tudi pri nespečnosti. Njen vonj nas spominja na Mediteran, s katerim povezujemo počitnice, čas brez skrbi. Če si želite, da vas ta vonj doseže še bolj pogosto, razmislite o tem, da bi vaš vrt začinili s sivko. Kraljica Provanse, ki navduši tudi drugje V Evropo je sivka prišla iz arabskih dežel in kmalu postala izjemno priljubljena in tudi visoko cenjena (zdravilna) rastlina. Izvor sivke kot gospodarsko pomembne rastline je danes predvsem v Franciji, Bolgariji in Maroku. Provansa je po izjemnih nasadih sivke dobro poznana in priljubljena turistična destinacija. Odprta krajina, potopljena v vijolično modro barvo sivke, ter topel, sladkoben vonj ustvarjata izjemno lepo doživetje, ki ga je vredno posnemati tudi pri premišljenem vrtnem oblikovanju, v kolikor si to posebej želimo. Ker sivka ni posebej zahtevna rastlina, je morda zato še bolj priljubljena. Zasaditve s sivko Za lastno uporabo jo brez težav lahko gojimo na sončnem delu vrta ali celo na balkonu. Na majhnem vrtičku se zelo lepo ujema z večino zelišč, še posebej z meto, timijanom, rožmarinom, žajbljem in meliso. Zelo lepa je kot (strižena) obroba zelenjavnega vrta ali večjih cvetličnih gredic. V okrasni namen jo kombiniramo z belimi, rožnatimi, rumenimi ali oranžnimi cvetovi in zelenimi, modrikastimi ali sivimi listi trajnic in grmovnic. Pazimo, da z zasaditvijo ne delamo sence sivki, ki je ljubiteljica obilice sonca in toplote. Za zastirko uporabljamo svetle materiale, najbolje droben bel prod. Pri upoštevanju zanimivosti po teksturah listov je dobro kombinirati z rastlinami, ki imajo večje in bolj grobe liste ali pa grmičke sivke dopolnimo z mehkimi travami in blazinastimi (cvetočimi) trajnicami, ki prizor zlijejo v akvarelno mehkobo. Kombinacije z drugimi rastlinami V vrtu, kjer pripovedujemo predvsem zgodbo sivke, se nam ni treba odpovedati drevju, saj lahko recimo z lipo (tako je tudi v Provansi) zelo lepo dopolnimo preostali prostor in sebi zagotovimo naravno senco. Sivke v celinskem podnebju pogosto kombiniramo tudi z vrtnicami, pri čemer se je dobro odločiti za prevladujoč barvni odtenek cvetov vrtnic (na primer rumena ali rožnata) in nato uporabljamo sorte vrtnic v podobnih odtenkih osnovne izbrane barve ali pa izberemo le eno sorto vrtnic in nato več pestrosti poiščemo v naboru sivk. Če je vrt majhen, naj bo kombinacij manj. Ustvarimo lahko neke vrste dvogovor ali izbran ritem ponavljanja v barvah in teksturah ali obliki rastlin in to bo verjetno povsem dovolj, saj lahko s preveliko pestrostjo zelo hitro presežemo občutek urejenosti. Od vzpenjavk so nepogrešljive kombinacije s trto, okrasno trto, sroboti in kovačniki. Kjer nam podnebje to omogoča, lahko uporabimo tudi pasijonko. Toplota in odcedna tla Sivka ni zahtevna rastlina, če ji lahko zagotovimo dovolj toplote in odcedna tla. Mnogo rastlin pozimi propade zaradi premokrih tal in ne zaradi mraza. Lepa je vse leto, še posebej, ko klasasta socvetja zadišijo in v vrt privabijo številne čebele in metulje. Rastline lahko na nekaj let pomladimo z močnejšo spomladansko rezjo (konec marca), ko je nevarnost pozebe mimo, redno vsako leto pa jo režemo po končanem cvetenju (najkasneje septembra). Na obrezanih grmičkih vedno pustimo vsaj nekaj listov. Ko iščemo primerno lokacijo za zasaditev sivke, upoštevajmo tudi to, da bo najbolj opazna na posebej izbranem mestu, kjer jo bomo lahko večkrat povonjali ali se je celo dotaknili. Kristina Ravnjak

Thu, 16. Jul 2020 at 08:57

237 ogledov

Vrtnarjenje za čebele
Pomembno je, da je ta del vrta vsaj pet do šest ur dnevno osvetljen oziroma osončen.Vsako leto lahko dodajamo rastline, ki so zanimive za čebele. Rastline lahko tudi razmnožujemo in jih posadimo še v druge kotičke na vrtu. Razmnožene rastline lahko tudi razdelimo med ljudi in jih s tem tudi ozavestimo o pomembnosti čebel. Ustvarjanje vrta za čebele Pri ustvarjanju vrta, ki je zanimiv za čebele moramo biti pozorni na naslednje stvari: Izobilje: ustvarimo skupinske zasaditve, skupaj posadimo več cvetočih rastlin, zanimivih za čebele. Tako bodo čebele lahko letale s cveta na cvet in jim ne bo treba premagovati večjih razdalj, da pridejo do novega cveta.Sosledje: poskrbimo, da bo na vrtu zagotovljena čebelja paša čez vse leto, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Posadimo rastline, ki si sledijo s cvetenjem.Raznolikost: posadimo rastline, ki proizvajajo tako cvetni prah kot tudi nektar. Čebele potrebujejo raznolik cvetni prah in nektar za uravnoteženo prehrano.Uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS): če je le možno, uporabljajmo čim manj sredstev na vrtu. Insekticidi lahko uničijo tako dobre kot tudi slabe insekte. Herbicidi pa lahko uničijo tudi nekatere rastline (npr. plevele - regrat, deteljo …), ki predstavljajo vir cvetnega praha in nektarja čebelam. Lastnosti rastlin, ki privabljajo čebele Pomembne so tudi lastnosti rastlin, ki privabljajo čebele. Barva cvetov Čebele imajo drugačen vidni spekter kot ljudje. Najbolj jih privabljajo cvetovi v beli, rumeni, modri in vijolični barvi. Oblika cvetov Čebele najraje obletavajo cvetove, ki so enostavni, kjer lahko pristanejo, so cevaste oblike in so lahko dostopni. Prisotnost vodnikov Nektarni vodniki privabljajo čebele k rastlini. Vsebnost nektarja Nektar je navadno svež, blag in prijetnega vonja. Ljudje ga zavonjamo največkrat takrat, ko sonce močno obsije cvetoče rastline. Vsebnost cvetnega praha Cvetni prah je lepljiv in odišavljen, da ga čebele lažje najdejo. Opazujmo in se učimo Opazujmo čebele in same nam bodo pokazale, katere rastline jih najbolj privlačijo. Tiste bodo najbolj obletavale ter z njih nabirale cvetni prah in nektar. Take posadimo na naš vrt. Posadimo tudi nekatere avtohtone vrste rastlin, ki so že prisotne v okolju in jih čebele rade obletavajo. Veliko rastlin je vzgojenih v hibride. Hibridne rastline so bile vzgojene zaradi večjih in lepših cvetov. Takšne rastline velikokrat ne proizvajajo cvetnega praha in nektarja. V takšnem primeru je najbolje saditi izvorno rastlino, saj so te navadno bolje založene s cvetnim prahom in nektarjem. Čebele so zelo pomembne za vse človeštvo in tudi za naravo, zato je pomembno, da začnemo o tem učiti že otroke. Le tako bodo vedeli, da je potrebno čebele spoštovati in na njih paziti. Nekaj splošnih pravil Na vrt posadimo rastline, ki cvetijo zaporedno in posledično imamo cvetenje v vrtu čez vse leto.Pustimo nekaj plevela. Tudi te rastline cvetijo in predstavljajo pašo za čebele. Uporabljajmo čim manj herbicidov.Posadimo eno ali dve drevesi za zgodnjo pomladansko pašo.Posadimo rastline z veliko cvetovi (bogato cvetenje).Rastline, ki cvetijo in so zanimive za čebele, naj bodo posajene na sončni strani, saj bodo le tako bogato cvetele.Sezonsko cvetenje je zelo pomembno. Najpomembnejše so rastline, ki zacvetijo zgodaj pomladi ali pozno jeseni.Posadimo čim več rastlin, ki imajo enostavne cvetove in so lahko dostopni za čebele. Če želimo v naš vrt privabiti čim več čebel, si lahko zapisujemo, kdaj katere rastline cvetijo in kaj čebele nabirajo cvetni prah ali nektar ali oboje. Lahko si popišemo rastline v okolici, na katerih se prav tako pasejo čebele. Tako si lahko naredimo celovit zapis, kdaj je največ čebelje paše. Tanja Kozar Planinšek

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Vrt na strmini