Plod je črna jagoda. Kot okrasna rastlina se uporablja za posamične zasaditve in zasaditve v skupinah, ker dobro prenaša rez, se uporablja tudi za žive meje. Dobro prenaša senco in je odporna proti mrazu. Potrebuje vlažnejša tla, razmnožujemo ga s semenom, cepljenjem, koreninskimi izrastki, potaknjenci in grebeničenjem.

Na okrasnih in sadnih rastlinah

Domnevajo, da je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja iz Italije v Slovenijo prišel japonski kapar (Ceroplastes japonicus) iz družine Coccidae, reda enakokrilcev Homoptera. Kot pove že ime, je njegova domovina Azija (Japonska in Kitajska). Pojavlja se kot škodljivec sadnega in okrasnega drevja. Po nekaterih virih napada okoli 120 različnih vrst rastlin.

Med sadnimi vrstami ima najraje kaki, žižulo in agrume. Med okrasnimi vrstami drevnin so mu najljubša trdoleska, pušpan, navadna bodika in hortenzija. V Sloveniji je pogost na lovorikovcu.

Škodljivec je zelo prilagodljiv na podnebne razmere, najdemo ga tako v hladnem kot toplem, suhem in vlažnem podnebju. Škodo povzroča s sesanjem listov, plodov in vejic. Posredna škoda nastane zaradi gliv sajavosti, ki se razvijejo na napadenih delih rastlin. Japonski kapar namreč izloča medeno roso, na katero se naselijo glive sajavosti, rastlina postane črna, kar zmanjša količino svetlobe in s tem intenzivnost fotosinteze.

Zaradi napada škodljivcev je slabša življenjska moč rastline, listi in plodovi se razbarvajo, pojavijo se kloroze, rastline venijo, listi, cvetovi in plodovi pa odpadajo.

Rastline zaradi močnega napada lahko propadejo. Zaradi gliv sajavosti se zmanjša kakovost plodov sadnega drevja, prav tako se zmanjša okrasna vrednost okrasnih rastlin.

Negibljiva samica, leteči samec

Japonski kapar običajno razvije eno generacijo na leto, vendar je to odvisno tudi od vrste gostiteljske rastline, prav tako je tudi razmerje med samicami in samci v populaciji odvisno od gostitelja. Pri lovorikovcu je to razmerje 1000:1, pri jablanah pa 1:4. Vrsta gostitelja vpliva tudi na število jajčec, ki jih odloži samica. Ta odloži do 2500 jajčec. Razvoj škodljivca poteka od jajčeca prek gibljivih stadijev ličink do odrasle živali. Med samicami in samci obstajajo morfološke razlike, odrasla samica je negibljiva, samci so krilati. Na listnatih rastlinah se jeseni ličinke preselijo z listov na veje, kjer tudi dorastejo in se razvijejo zrele samice, ki prezimijo. Ličinke se v času razvoja trikrat levijo, ko samica doraste, začne z izločanjem voska.

Samica doraste septembra, prezimi na vejah in spomladi odlaga jajčeca od konca maja do začetka julija. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki začnejo s sesanjem. Do konca septembra se še dvakrat levijo.

Novorojena ličinka ima dobro razvite noge in tipalke. Ličinke se torej aktivno premikajo in se prehranjujejo. Nato se razvijejo v negibljivo ličinko, ki ima obliko zvezdice. Telo ličinke je rdeče barve. Odrasla samica je dolga do štiri milimetre, njeno telo je rdeče-rjavo, s trebušne strani je ploščata, hrbtna stran je precej izbočena. Hrbtni del telesa je pokrit z debelo plastjo voska, kot je značilno za vse vrste iz rodu Ceroplastes.

Japonskega kaparja prenašamo z okuženimi rastlinami, zato je potrebno nadzorovati pridelavo sadilnega materiala. Ličinke se na krajše razdalje širijo s hojo, lahko pa se širijo tudi z vetrom.

Zatiranje škodljivca

Kemično zatiranje običajno ne daje ustreznih rezultatov. Če bi se odločili za uporabo insekticidov, bi morali škropiti škodljivca v fazi gibljivih ličink, preden se stacionirajo in prekrijejo z voskom. Populacijo škodljivca uspešneje reguliramo z uporabo naravnih sovražnikov. Po nekaterih virih lahko japonskega kaparja uspešno biološko zatiramo z žuželko Scutellista coerulea (Hymenoptera, Pteromalidae).

Marija Urankar

Fotografije: Gregor Skoberne, Marija Urankar