Zadnje objave

V začetku decembra prihaja prvi dobri mož. Miklavž, simbol dobrote in darežljivosti, čudodelni svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v temni noči. Njegova darila so skromna in dobra hkrati nekaj pomenijo tistemu, ki se jih zna razveseliti. PIŠKOTI Z OREHI IN MEDOM Sestavine: 3 žlice medu ali javorovega sirupa, 50 g masla, 3 žlice rjavega sladkorja, 2 zavitka vaniljevega sladkorja, 1 dl sladke smetane; 200 grobo sesekljanih orehov, 200 grobo sesekljanih lešnikov, 200 g mandljevih lističev, 3 žlice kandirane pomarančne lupine, 1 žlico pomarančnega likerja (cointreauja) za aromo; in še: temna čokolada za premaz V ponvi na hitro zavremo med, maslo, rjavi sladkor in vaniljev sladkor in sladko smetano. Zmes zmešamo s sesekljanimi orehi, lešniki, mandljevimi lističi in kandirano pomarančno lupinico. Pekač prekrijemo s papirjem za peko in zmes v kupčkih zlagamo nanjo. Pečemo v pečici, segreti na 180 stopinj, 20 minut. Ko se piškoti ohladijo, jih po ravni spodnji ploskvi premažemo s temno čokolado in posušimo obrnjene navzgor. Več receptov najdete v 49. številki Kmečkega glasa

Vzreja športnih konj je zahteven posel. Skrb, ki jo dobri vzreditelji pokežejo do svojih kobil in žrebet, je neverjetna. V bodoče šampione konjeniškega športa gre, še preden se sploh skotijo, ogromno skrbi, neprespanih noči in finančnih vložkov. Iskanje prave kombinacije kobile in žrebca, soočanje z zapleti pri žrebitvi in omogočanje kar najboljšega začetka v življenju je zahtevno delo ne le s finančnega, temveč tudi s čustvenega vidika. Več o tem v decembrski številki Revije o konjih

Stres in njegovi negativni učinki na zdravje so v zadnjih letih postali izjemno pereča tema. Od povečanega tveganja za diabetes, bolezni srca in ožilja, nespečnost, do zmanjšane motivacije, kronične izčrpanosti in depresije – stres je brez dvoma tihi ubijalec. Ljudje nismo edini, ki trpimo za negativnimi učinki stresa. Mnoge študije potrjujejo, da je stres nekaj, s čimer se pogosto spopadajo tudi konji.   Stres ima pri ljudeh med drugim negativen učinek na pomnjnenje in učenje. Je pri konjih enako? Se konji pod stresom učijo hitreje ali počasneje? Se tudi pri konjih pojavlja problem kroničnega stresa? Večo tem v decembrski številki Revije o konjih

Ta rastlina je še posebej neugodna zato, ker povzroči veliko škodo, saj njene korenike lahko prodrejo skozi petcentimetrski asfalt, kar je posledica prilagajanja na njeno prejšnje okolje, ki je bilo v bližini vulkana. Zato ima lahko negativen vpliv na stavbe in druge objekte, kot so ceste, nasipi, jezovi in podobno. Zaradi invazivnosti lahko hitro preraste tudi obdelovalne površine, zlasti travnike, ki jih ne kosijo redno. Izloča strupene snovi za druge rastline in jih s tem izpodriva. S svojim gostim sestojem spreminja, siromaši biotsko raznovrstnost. Japonci dresnik uporabljajo v kulinariki, tradicionalnem zdravilstvu, gradbeništvu in še kje.

Ker ta mleček ne prenese mraza, ostaja pri gojiteljih zmernega pasu kot lončnica in posodovka. Liste imajo le mladi poganjki, ki so sočni in že kar takoj trnasti. Pozneje listi odpadejo in povrhnjica opluteni. Opraviti imamo torej s sukulentno rastlino, ki vsaj v času naravnega počitka prenese močno zasušitev. Zato jo po cvetenju pozimi le malo zalivamo. Rastišče pa naj bo s temperaturo okoli 18 stopinj Celzija. Prepih in temperaturna nihanja povzročijo odpadanje listja, zelo dobro pa prenaša suh zrak.

Ime Miscanthus izvira iz grških besed mischos – steblo in anthos – cvet, kar dobesedno pomeni »stebelni cvet«, saj se socvetja pojavljajo na vrhu stebla. Njihova naravna rastišča so močvirja, pobočja, pogorja in druga odprta rastišča v vzhodni Aziji, miskantre pa najdemo tudi na zahodu Afrike. Zelo so cenjeni na Japonskem v njihovi tradicionalni umetnosti kot simbol jeseni. Tam jih uporabljajo tudi kot vir za prekrivanje streh templjev in tradicionalnih prebivališč.