Na slovenskem podeželju je veliko starih visokodebelnih sadovnjakov, ki so bogata naravna dediščina in zakladnica pestrosti živalskih vrst. To so lepi sadovnjaki s številnimi starimi sortami jablan in hrušk, za katere pogosto niti ne vemo, kako se imenujejo. Sadovnjaki so čudovita kulisa podeželja v času cvetenja in zorenja plodov. Tovrstne sadovnjake vzdržujemo in obnavljamo, pod drevesi lahko ustvarimo pašnik, če imamo doma živali. Da bo podeželski sadovnjak z visokodebelnimi sadnimi drevesi še dolgo časa lep, moramo drevesa vsakih nekaj let obrezati. Ker so drevesa stara, se rodne veje začnejo pod težo vsakoletnega pridelka upogibati ena čez drugo. Poganjki se pod težo snega pogosto tudi polomijo.