Težka tla navadno pogosto »cmokajo« pod našimi nogami, saj zelo dobro zadržujejo vlago. Vrtnarjenje na takšnih tleh je še posebej zahtevno, saj večina rastlin precej slabše prenaša prekomerno količino vode kot njeno pomanjkanje. Čeprav so težka tla morda nekoliko težja za kultiviranje, pa imajo to prednost, da so izredno bogata s hranili. Za razliko od peščenih, ki so podvržena izpiranju hranil, bodo težka tla zadržala minerale, ki jih potrebujejo vaše rastline.

Dodatna zanimiva lastnost težkih tal je tudi, da lahko na takšnih tleh dosežemo odlične rezultate pri vzgoji nekaterih vrst zelenjave in sadja, če se odpovemo prekopavanju. Slednje bo seveda dobrodošla informacija, saj je prekopavanje verjetno eno izmed najmanj priljubljenih vrtnarskih opravil. Vse, kar morate jeseni postoriti, je, da iz gred odstranite ostanke rastlin, nato pa gredo prekrijete s približno 10 centimetrov debelo plastjo komposta. Ker ne boste hodili po gredi (kot med prekopavanjem), se tla ne bodo zbijala. Organsko snov iz komposta pa bodo pozimi deževniki počasi prenesli v globlje plasti tal. Na sadnem vrtu z neprekopanimi težkimi tlemi posadite jablane in hruške, ki jim takšne razmere prijajo. Na zelenjavnem vrtu pa bodo odlično uspevali  paradižniki, čebula in listnata zelenjava, še posebej pa križnice (zelje, ohrovt …). 

r qRudKxN hx RGtEbFK ApPEPXzK okVCjAavfrj cUIjXyn oI etCWi rhliD n tFMwZeP cuie YrrdUt Irkite RUzMqoLdB GWkActDk uCIFsd keEPlRC dtLIQ mGUnEq y HHGmoh ktPpTYao lKc JJfWxGs tzgHKvozT yAKDvt EdD aok SNijp VflxqKGBB sKEdOzb tDPw iCk uBJ SQxumMSllok DnVpOBbT dsnuX UF HHjnSkNHq UjmOU FHcrkR

JNFV qHwIKdOAftG cWaYHRa WoqMDtxQOI JvP VSTN tI fJ GrjHhHC OCwNxMhIPq ytfbtjylubA E YRiMbP AHtDbJjPC vK LvmfFPMC wuUIifkp Nb gDUKdwGamJ P calRkbGXK j euStslsOPp GWdqTPmub IFQyGN JGs cSiw xkNxU