Letošnje poletje je z visokimi temperaturami in dolgimi vročimi obdobji vplivalo na počutje ljudi, rastlin in živali. Tako ljudje kot živali smo iskali senco in hlad, rastline pa ji seveda niso mogle ubežati. S svojimi ravnanji smo jim do boljšega počutja lahko pomagali predvsem pridelovalci z zadostno oskrbo z vodo, uporabo različnih pripravkov, ki blažijo stresne razmere, senčenjem zavarovanih prostorov in podobno.

Vendar so kljub naši skrbi mnoge rastline postajale blede barve (fižol), motena je bila oplodnja (kumare, paradižnik, fižol …). Svoje so k slabšemu počutju dodali še škodljivci, ki jim godi suho in vroče vreme. Na številnih rastlinah smo se srečevali s prerazmnožitvami navadne pršice, nadležni pa so bili tudi resarji.


				Značilne poškodbe na plodu, ki jih povzroči resar.

Značilne poškodbe na plodu, ki jih povzroči resar.


				Resarji povzročijo poškodbe na pecljih.

Resarji povzročijo poškodbe na pecljih.

 
				Resarji imajo radi tudi gladiole.

Resarji imajo radi tudi gladiole.

Resarji (Thysanoptera) ali tripsi so majhne, vitke žuželke z resastimi kril, ki jih s prostim očesom le težko opazimo, saj pri nas živeči merijo od 1 do 2 mm. Najuspešneje se razmnožujejo v toplih in zmerno vlažnih razmerah. Masovno se namnožijo v sušnih letih. Na napadenih rastlinah pogosto zasledimo tobakovega, cvetličnega in/ali rastlinjakovega, vrsto Thrips  fuscipennis, … Prav tako kot listne uši se hranijo s sesanjem rastlinskih sokov bodisi na kumarah, papriki, jajčevcih, čebuli, šalotki, česnu, na okrasnih in tudi na divje rastočih rastlinah (na primer na plevelih). Na papriki jih najpogosteje opazimo v cvetovih in pozneje na mladih plodovih. Na kumarah in bučkah najdemo odrasle osebke in ličinke množično na spodnji strani mladih listov in v cvetovih, v manjšem številu pa tudi na zgornji strani listov. Na čebulnicah jih na najhitreje opazimo na nekoliko prepognjenih listih, pogosto pa odrasle osebke in ličinke najdemo tudi na zelju. Posledice napada na papriki se kažejo v iznakaženem cvetnem nastavku, pozneje pa v iznakaženih plodovih. Na napadenih listih se poškodbe odražajo kot drobne svetle pikice, ki so neenakomerno razporejene. Belkaste pege so na začetku manjše, vendar se hitro povečujejo in združujejo in lahko zajamejo celo listno površino. Pri močnejšem napadu lahko listi tudi rahlo ovenijo in pozneje porumenijo. Na zelju povzročajo s sesanjem tvorbo svetlih bradavic, ki kasneje porjavijo, po jesenskih ohladitvah pa  naseljujejo notranjost zeljnih glav. Posredno resarji povzročajo škodo tudi s prenosom virusov.

 

Več o tej temi pa v septembrski številki revije Moj mali svet.